Manj hamburgerjev in več butičnega turizma

Kandidati za župana Pirana menijo, da je razvoj Portoroža zavil na stranpot. Povezovanje z zaledjem, promocija lokalne turistične ponudbe ter zeleni in butični turizem so tisto, s čimer bi radi prebudili Portorož.

Ob turističnem razvoju Portoroža ne smemo spregledati niti 
njegovih prebivalcev, pravijo kandidati za piranskega župana. Foto: Tomaž Primožič/FPA
Ob turističnem razvoju Portoroža ne smemo spregledati niti njegovih prebivalcev, pravijo kandidati za piranskega župana. Foto: Tomaž Primožič/FPA

PIRAN > O tem, v katero smer peljati turizem v Portorožu in kakšnega gosta bi želeli privabiti, kandidati za župana pogosto razmišljajo zelo podobno.

Daljša promenada, golf in super jahte

Andrej Korenika, kandidat s podporo stranke SMC, meni, da je propadanje Portoroža mogoče ustaviti z dialogom s turističnim gospodarstvom in uvedbo finančnih spodbud za vlaganja v turistično infrastrukturo. “V Portorož želimo pripeljati goste z večjo kupno močjo in večjo empatijo do kulturne dediščine,” pravi Korenika in dodaja, da je potrebno udejaniti že pripravljene projekte, kot denimo stari Kaštel in podaljšanje portoroške promenade.

Med turističnimi načrti Bojana Drevenška (SD) je selitev pristanišča pred skladišče soli. “Pristanišče bi posodobili, omogočili priveze super jaht, pomol na plaži pa bi namenili dnevnim gostom. Spodbujali bomo poslovni turizem in ustanovili kongresni urad.” Viko Kveder (Oljka) zagovarja butični turizem, saj meni, da je za masovni turizem Portorož premajhen. Ima pa zamisel, kaj storiti s skladiščem soli Grande: “Tam bi lahko prebivalci zaledja ponujali svoje izdelke, organizirali bi sejme, prostor pa je primeren tudi za kulturne dogodke in promocijo mladih umetnikov.”

Skladišča soli omenja tudi Vojko Jevševar (SDS), vendar bi jih žrtvoval na račun širšega obalnega pasu. Njegove razvojne vizije so še večje: povečal bi zmogljivosti letališča v Sečovljah, zmogljivosti za navtični turizem, uredil golf igrišče in pripeljal štiripasovnico v piransko občino.

Sezona skozi vse leto, turisti z globokimi žepi

Kako doseči, da bi Portorož živel vse leto, ne le v času poletne sezone? Tomaž Gantar (Naš kraj) meni, da ne gre ločevati turistične strategije znotraj posameznih delov občine. “Pri zagotavljanju zelenega in butičnega turizma je ključno povezovanje vseh delov občine v sklop celovite turistične ponudbe,” pravi Gantar. Spremeniti bi morali koncept kulturnih prireditev in dogajanj, urediti nove sprehajalne površine in kolesarske poti, izpostavlja Gantar, “prav tako pa bo treba vsaj v centru deloma omejiti promet.”

Bojan Drevenšek želi pripeljati vrhunske mednarodne kulturne, športne in družabne dogodke, ki bi obogatili utrip mesta tudi izven turistične sezone. Vojko Jevševar pa bi odprl nove prostore za druženja mladih in malo manj mladih. Investitorje bi privabil z novimi turističnimi ponudbami, s čemer bi ustvarili nova delovna mesta, pa tudi igralniški turizem bi dvignil na svetovno raven.

Darij Novinec, kandidat strank Slovenija za vedno in Piran je naš, opozarja, da je v občinskih predalih že veliko strategij, a za uresničevanje ni prave volje. “Vsak od turističnih akterjev vidi strategijo samo iz svojega zornega kota. Naloga občine in turističnega združenja pa je, da najde skupne imenovalce ter jih izvaja.” Novinec še opozarja na hotelirje, katerih glavni cilj je predvsem zaslužek, medtem ko je prodaja in sodelovanje hotelirjev z občino omejena samo na pridobivanje dovoljenj ali na investicije v infrastrukturo.

Zlatka Olah, kandidatka Stranke slovenskega naroda, namerava celovito in učinkovito voditi vsestranski razvoj občine - tako turizma kot malega gospodarstva. Obrtnikom in ekološkim kmetovalcem bi zagotovila finančne spodbude. “Vsi, ki imajo dobre podjetniške ideje, bodo deležni polne podpore občine.”

Manjka prava gostinska ponudba

“Portorožu manjka prava gostinska ponudba,” pravi Novinec. “Žal nisem prepričan, da so lokali s hitro prehrano dodana vrednost. Občina in turistično združenje bi morala imeti večji vpliv na določanje ponudbe v mestu.” Novinec je prepričan, da je turizem, kakršnega je poznala občina Piran, izginil.

Đenio Zadković (Gibanje za Občino Piran) pa je prepričan, da Portorož potrebuje povsem novo turistično ideologijo. “Oblikovali bi jo s povezovanjem akterjev, prebivalcev in zaledja. Potrebujemo goste, ki bodo v naših krajih preživeli več časa in porabili več denarja. Hkrati nas v Portorožu čaka veliko infrastrukturnih projektov: od ureditve določenih delov plaže do nikoli dokončane promenade,” pravi Zadković. Del obale od skladišč soli do marine pa bi v sodelovanju z obstoječimi lastniki celostno uredil za kopanje in športne aktivnosti.

Po drugi strani Tomaž Gantar meni, da bi lahko vrnili Portorožu blišč in strukturo gostov, ki je bila samoumevna pred desetletji, predvsem skozi povezavo s kulinarično ponudbo turističnih kmetij ter možnostjo aktivnega preživljanja dopusta v povezavi z zaledjem.”

Na takšno sodelovanje in skupno načrtovanje enakomernega turističnega razvoja stavi tudi Novinec, ki pogreša nekoč vodilno vlogo Avditorija Portorož pri koordinaciji kulturnih, promocijskih in glasbenih dogodkov.


Najbolj brano