Koprske korenine misleca Paula Valéryja

Svojo dvajsetletnico je KD Peter Martinc v sredo obeležilo delovno, kot se za prodorno in dejavno društvo tudi spodobi. Predstavilo je knjigo dr. Salvatora Žitka o življenju in delu Paula Valéryja, pomembnega francoskega misleca z začetka 20. stoletja.

Odpri galerijo

KOPER > Društvo, ki si prizadeva za promocijo francoskega jezika v istrskem okolju in poglobitev stikov s francosko kulturo, je edinstveno v Sloveniji. Zato ni bilo presenečenje, da se je sredinega večera udeležila tudi francoska veleposlanica Florence Ferrari. Društvo, ki je iz rok podžupanje Jasne Softić dobilo tudi priznanje za dolgoletno delo, ima več kot sto članov in poskuša s svojimi dejavnostmi opozoriti na francosko kulturo, ki je imela v preteklosti večji pomen, kot ga ima trenutno.

Društvo so sicer ustanovili trije nekdanji dijaki profesorja francoščine na koprski gimnaziji Petra Martinca: Neva Zajc, Salvator Žitko in Lucija Čok, ki je bila tudi prva predsednica društva. V tem obdobju je priredilo vrsto kulturnih večerov in dogodkov, skrbi za jezikovne tečaje, v zadnjih letih pa organizira tudi izmenjavo dijakov in študentov v Antibesu. S svojim poslanstvom in dejavnostjo je v koprskih kulturnih krogih zagotovo pustilo pomemben pečat.

Paula Valéryja je društvo koprskih frankofilov posvojilo, ko so pred sedmimi leti prek Borisa A. Novaka, prevajalec njegove poezije, izvedelo, da del njegove družine izhaja iz Kopra. “Njegova babica se je pisala Lugnani Tacco in se je rodila v palači Belgramoni Tacco, kjer je danes pokrajinski muzej. Poročila se je v Trst, njena hčerka pa se je nato prek Genove preselila v Francijo,” pojasnjuje Neva Zajc, organizatorica večera in predsednica KD Peter Martinc.

Zahtevne naloge se je lotil zgodovinar Salvator Žitko, ki je na 322 straneh opisal njegovo življenjsko pot in delo. Pri tem pa se ni omejil na literarno kritiko umetniške plati, niti ne na filozofsko razglabljanje, temveč na analizo njegovih manj poznanih plati. “Želel sem prikazati nekaj novega, kar niti Francozi o Valéryju ne vedo. V 20. letih prejšnjega stoletja je skušal izdelati koncept evropskega združevanja in evropskega duha. Bil je tudi med največjimi glasniki francosko-nemškega prijateljstva med obema vojnama,” je povedal Žitko. V tem pogledu je bil francoski pesnik, filozof in mislec pred svojim časom, v monografiji pa so dinamično opisane njegove nelahke izbire v nelahkih časih oziroma njegovi svojevrstnost in protislovnost. Dejaven je bil tudi v komisijah Društva narodov v Ženevi, na primer v odboru za intelektualno sodelovanje, prijateljeval je z Albertom Einsteinom, se srečeval z najuglednejšimi misleci tistega časa. “Zgodovina tu ni polepšana, je pa lepo napisana zgodovinska zgodba, ki je še nismo imeli. Stroki bo za zgled, ker se nam bodo z njo širila obzorja, zelo zanimiva in koristna pa bo ne samo za zgodovinarje, temveč tudi za literarne kritike, komparativiste, filozofe in antropologe,” je na predstavitvi izpostavil dr. Gorazd Bajc, ki je skupaj z Lucijo Čok predstavil novo knjigo, ki je izšla v zbirki Knjižnica Annales Majora, založila pa sta jo Inštitut IRRIS in Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Koper.

---