Koper veže roke krajevnim skupnostim

Nekateri opozicijski svetniki v koprskem občinskem svetu so včeraj zaman prepričevali svetniške kolege, naj ne sprejemajo sprememb in dopolnitev statuta po hitrem, temveč po rednem postopku, saj lahko s tem povzročijo hudo krivico krajevnim skupnostim in občanom. Sporno se jim zdi zlasti kratenje pristojnosti KS.

KOPER > Direktorica koprske občinske uprave Sabina Mozetič se s takšnimi navedbami ne strinja in zagotavlja, da so vse spremembe in dopolnitve statuta usklajene z ministrstvom za javno upravo in službo za lokalno samoupravo, od koder so tudi dobili jasna priporočila in zahteve, katera določila občinskega dokumenta je treba spremeniti oziroma dopolniti.

“Ker so nekatere krajevne skupnosti ob predstavitvi sprememb izrazile nekaj pomislekov, smo jim šli naproti in upoštevali določene pripombe. Dva člena ostajata nespremenjena, pri enem pa smo dodali še eno alinejo,” pravi Mozetičeva.

Prisluhnili nekaterim pobudam KS

Tako bodo KS imele pravico podajati mnenja, pobude in predloge o upravljanju javnih zadev v občini, ki se navezujejo na KS. Ostaja pa tudi alineja, da je v primeru, ko gre za poseg v prostor, ki je širšega pomena in svet krajevne skupnosti zanj ni dal pozitivnega mnenja, za odločitev o tem nujna večina vseh članov občinskega sveta.

Prav tako bodo KS še naprej lahko upravljale in gospodarile s svojim premoženjem, kar so v prvotni različici nameravali črtati in je vznejevoljilo marsikatero KS. Zlasti tiste na podeželju, kjer imajo kar nekaj nepremičnin v svoji lasti in so za njihovo gradnjo krajani prijeli za lopate ter objekte zgradili s prostovoljnim delom in samoprispevkom. Krajevne skupnosti bodo lahko tudi v prihodnje sprejemale program razvoja na območju svoje krajevne skupnosti, kar so v občini sprva prav tako hoteli črtati iz statuta.

Opozicijskim svetnikom se zdi nesprejemljivo, da bo po novem statut občine obenem tudi statut KS, saj so do zdaj imele svoj krovni dokument na tem področju, kar jim je posledično zagotavljal tudi večjo avtonomijo. “Res ne morem razumeti, kako je možno, da pravna oseba, kar krajevne skupnosti dejansko so, nima svojega statuta,” se sprašuje predsednik sveta KS Za Gradom Zlatko Gombar. Ocenjuje, da je napočil čas, da bi delovanje mestnih in primestnih KS organizirali kot četrtne skupnosti, po vzoru Ljubljane, medtem ko bi KS v zaledju ohranile zdajšnjo organiziranost.

Novosti tudi pri tajništvih KS

Novost se obeta tudi na področju tajništev v KS. “Krajevne skupnosti ne bodo več delodajalec. Za sedem oseb bomo morali na novo opredeliti status. Občina bo v prihodnje nudila strokovno in administrativno pomoč, kar bomo urejali dogovorno s predsedniki svetov KS in člani,” napoveduje Mozetičeva. To pa skrbi, denimo, predsednika sveta KS Dekani Alfreda Štefančiča, ki je v dopisu občini zapisal: “Menimo, da je fizična prisotnost tajnice na sedežu KS nujna. Zmanjševanje avtonomije na tem področju bi bilo zelo negativno. Stalna prisotnost tajnice nam omogoča hitro odzivnost in reševanje problematike in učinkovito povezovanje z občinskimi službami.” Pravi, da sicer razumejo, da se je zakonodaja na tem področju spremenila, vendar so v svetu KS precej zadržani, saj ocenjujejo, da bi bilo treba pri tem ubrati postopnost, predvsem pa ne toliko sprememb naenkrat.

Vprašljiva izguba avtonomije

V KS Bertoki menijo, da centralizacija upravljanja ni v dobro lokalnega prebivalstva. “Vprašati se moramo, ali bo KS lahko tudi v prihodnje na lokalni ravni ščitila interese svojih krajanov, če bo izgubila avtonomijo,” je kritičen predsednik sveta KS Bertoki Matjaž Kozlovič.

V marsikateri KS so nanizali tudi pripombe, da bi morali sveti KS odločati o porabi proračunskega denarja za naložbe na območju posameznih KS. “Z onemogočanjem participacije v procesih odločanja se povečuje splošna apatija do lokalne samouprave. Slovenske mestne občine, ki so uskladile svoje statute z zakonom iz leta 2007, večinoma poudarjajo in odpirajo možnost za sodelovanje, dogovarjanje in participacijo občanov, kot to navajajo smernice lokalne samouprave,” opozarja predsednik sveta KS Škofije Edmond Gašpar.

Janko Sever, predsednik sveta KS Črni Kal, pa nasprotno meni, da spremembe ne jemljejo bistvenih pristojnosti krajevnim skupnostim. Prepričan je, da je dobro delovanje KS v veliki meri odvisno tudi od tega, koliko je dejaven in uspešen v prepričevanju na občinski ravni njen predsednik. “Sprijazniti se moramo, da na določne stvari nimamo vpliva, ker je tak pač zakon,” še dodaja.

Se odpira možnost napak in zlorab?

Maja Tašner Vatovec iz Levice je ogorčena, ker je po njenih besedah spreminjanje statuta pol leta pred volitvami popolnoma nehigienično dejanje. “Krajevne skupnosti bi morale biti osnovne celice lokalne samouprave. Občutek imam, da se nekomu mudi, s tem pa se odpira možnost napak, zlorab in škodovanja občanom,” je prepričana. Mozetičeva je njene očitke zanikala in pojasnila, da so v strokovnih službah gradivo pripravili “ z vso skrbnostjo in natančnostjo.”

“Aktivno sodelovanje in dajanje mnenja je ustavna pravica vsakega občana. Občina bi morala stremeti k tem ciljem, ne bi smela centralizirati določenih nalog in pristojnosti, temveč krepiti lokalno samoupravo,” pa dodaja Olga Franca iz SLS. Samostojni svetnik Aleš Bržan pa opozarja, da so nekatere KS v svojih stališčih jasno navedle, kaj jih moti, kje vidijo težave, zato meni, da bi lahko to uredili z nekaterimi smiselnimi amandmaji. Podobno ocenjuje Bojan Tavčar iz SMC, ki pravi, da se v svetniški skupini ne morejo strinjati z gradivom, ki so ga dobili na mize.

Tavčar, Bržan in Olga Franca so vložili številne amandmaje, vendar je Mozetičeva vse njihove predloge zavrnila in utemeljevala, zakaj jih ni mogoče vključiti v nov statut. Člani županovih strank KJN in SJN, ki imajo v občinskem svetu večino, o tej problematiki niso povedali ničesar. Na seji kot običajno ni bilo niti župana Borisa Popoviča.

---