Kapodistrias je lahko naš navdih

Povabilu Janje Žibret in Rebeke Kozlovič, učenk 8. a razreda OŠ Koper, ki sta se poglobili v delo Ioannisa Kapodistriasa, predsednik države Borut Pahor ni mogel reči ne. Kako tudi bi, ko pa je nedavno v grškem mestu Nafplion na Peloponezu odkril spominsko ploščo Kapodistriasu, očetu moderne Grčije, katerega predniki izvirajo iz Kopra.

Odpri galerijo

KOPER > Borut Pahor je stopil pred učence, ki so do zadnjega kotička napolnili šolsko telovadnico. Medtem ko je ravnatelj šole Anton Baloh z besedami pohvale pospremil pestro kulturno in športno udejstvovanje na drugi največji šoli v Sloveniji, sta Janja Žibret in Rebeka Kozlovič pojasnili, zakaj je grški državnik in politik pomemben ne le za zgodovino Grčije, temveč vse takratne Evrope na prehodu iz 18. v 19. stoletje. “On je bil zelo pomemben državnik, ki je v takratni politiki deloval zelo umirjeno in povezovalno,” je pojasnila Janja Žibret, “naša Erazmus skupina, ki šteje 25 učencev, pa raziskuje njegove poti po različnih evropskih državah.”

OŠ Koper je namreč vključena v mednarodni projekt Erasmus, v sklopu katerega učenci raziskujejo življenje, delo, zapuščino in osebnost prvega predsednika neodvisne grške države. “Umorili so ga, saj je nasprotoval korupciji in se ga ni dalo podkupiti, kar ljudem ni bilo všeč in so menili, da je preveč pošten,” je dodala Rebeka Kozlovič.

Ioannis Kapodistrias (rodil se je leta 1776 na Krfu, umorili pa so ga leta 1831) pooseblja simbolno vez med Slovenijo in Grčijo. Grčija je leta 2001 v znak prijateljstva Sloveniji podarila kip Ioannisa Kapodistriasa, ki stoji v Kopru ob Pokrajinskem arhivu, po njem se imenujeta tudi trg in ulica v Kopru. Borut Pahor pa je z odkritjem spominske plošče lani decembra potrdil prijateljstvo med državama.

Učenci pa so bili radovedni onkraj grških meja in predstavniki razredov so predsedniku Pahorju postavili različna, tudi osebna vprašanja, na katera pa je odgovarjal brez dlake na jeziku. Pahor je mojster v navezovanju stikov z otroki, brez težav se spusti (ali dvigne) na njihovo raven in skuša tudi s slengovskim govorom, kot sta besedi kul in stari, razbiti napetost in tremo.

Govoril je o zgodnji izgubi očeta, strahu, da bo izgubil tudi mamo, življenju s sorodnico s posebnimi potrebami, navdušenju nad zgodovino in branjem ter takrat odvečnem učenju slovenščine. Najbolj mu je žal, ker je prepričal mamo, da bi za nekaj časa opustil glasbeno šolo in učenje klavirja, saj se vanjo ni nikoli več vrnil.

O multikulturnosti, katero OŠ Koper živi vsak dan, saj dobra polovica učencev prihaja iz drugih držav, so imeli vsi prisotni same lepe besede. Bogat je, kdor zna več jezikov, je prepričan Borut Pahor, saj človeku dajo samozavest, sprejemanje tujih kultur pa nas naredi močnejše. “Zapomnite si, da je močnejši tisti, ki sprejema, kot oni, ki zavrača,” je poudaril predsednik.

Kaj pa meni, da bi Ioannis Kapodistrias povedal o današnji Evropski uniji in Brexitu? “Bil je svetovljan in med prvimi, ki je imel plemenito zamisel o skupnem domu. Navdušen bi bil, kaj so Evropejci po drugi svetovni vojni naredili iz Evrope in v kateri je 28 držav našlo skupni dom. V času, ko je živel, ni obdobje miru nikoli trajalo tako dolgo, kot dandanes v EU. Kapodistrias je lahko naš navdih.”

---