Kako bi morali urediti atraktivne parcele v bližini morja?

Kar nekaj atraktivnih zemljišč v mestu, nedaleč od morja, je že nekaj let ujetih v lastništvu različnih bank, Gorenjske banke, DUTB, Hete. Kaj bi po mnenju izolskih županskih kandidatov moralo zrasti na teh površinah in na kakšen način bi spodbudili investitorje, da bi se to zgodilo?

IZOLA > Vsa deseterica kandidatov nima glede namembnosti zemljišč v bližini morja nobenega dvoma - prav vsi bi tam razvijali turizem. Njihovi pogledi se ločijo le glede zvrsti turizma in drugih dejavnosti, ki bi jih tam še predvideli.

Najprej je treba sprejeti OPN

Dario Madžarević (Izola 2030) zagovarja butične hotele na območju nekdanje ladjedelnice in Delamarisa in tja bi po njegovem mnenju sodil termalni turizem z bazeni, da bi bile zmogljivosti odprte vse leto. Na območju trikotnika pri hotelu Delfin bi razvijal zdravstveni turizem. Obmorski ali zdravstveni turizem, ki bi izkoriščal geotermalno energijo, “saj iz starih zapisov vemo, da so bile v Izoli pred mnogimi leti terme”, omenja tudi Bojan Zadel (SLS), vendar lokacij ne opredeljuje. Razvoj zdraviliškega turizma ob morju prav tako podpirata Manca Vadnjal (Izola je naša) in Igor Crnić (Dobra država), slednji navaja še kongresni turizem in, podobno kot Evgenij Komljanec (lista Evgenija Komljanca za župana - PNI ), gradnjo družinskega hotela ali več manjših družinskih hotelov.

“Na omenjenih območjih vsekakor odpade gradnja počitniških apartmajev in večstanovanjskih objektov,” je odločna Vadnjalova. Med primernimi vsebinami omenja center vodnih športov in kulturni ali kongresni center, morda celo “drive in kino” ter večji mestni park, na katerem bi bili dovoljeni manjši pikniki, Zadel navaja športne objekte, Komljanec pa športni center s programi za vse generacije in kulturni center z galerijo, kavarno ter podobnim. “Razvoja omenjenih zemljišč ne bo, dokler ne bo sprejet občinski prostorski načrt (OPN),” ob tem opozarja Vadnjalova, Komljanec pa: “Najprej se moramo dogovoriti, kakšno Izolo in s kakšno dušo, identiteto si Izolani želimo, in to uskladiti s tradicijo. Sprejeti moramo enostaven, ciljno naravnan OPN ter se z vsemi deležniki približati rešitvam, ki bodo odlične za Izolo ter v harmoniji z okoljem in vsemi, ki tu živimo.”

“V času sprejemanja OPN mora občina spodbuditi investitorje, da pripravijo programe, in istočasno od lastnikov zemljišč - skladno z zakonodajo in občinskim odlokom - zahtevati plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,” dodaja Vadnjalova. Vojko Ludvik (Oljka) bi nadomestilo za neizkoriščena zemljišča občutno povečal. Da je nujen čimprejšnji sprejem OPN “po meri občanov”, poudarja tudi Crnić, Danilo Markočič (Desus) pa bi glede prostorskega razvoja povabil “eminentne urbaniste, da pripravijo dolgoročne rešitve, ki bodo Izolanom prinesle največ koristi in bodo skladne s strategijo razvoja turizma”. Špekuliranje z zemljišči bi kaznoval.

Da mora občina čim prej sprejeti OPN, v katerem bo jasno opredelila, kaj je mogoče graditi na zemljiščih ob morju, to uskladiti z namerami investitorjev in določiti, do kdaj naj se zadeve premaknejo z mrtve točke, meni tudi Milan Bogatič (Izola prihodnosti), ki opominja, da bi morali ob novih objektih predvideti zadostno število parkirnih mest.

Do investitorjev skupaj s sedanjimi lastniki

Zdajšnji podžupan ter predsednik odbora za okolje in prostor Aleksej Skok (SD) pravi, da se je v tem mandatu veliko ukvarjal z izzivi na področju prostora. “Na pogovore in oglede teh zemljišč, kjer vidim predvsem razvoj turizma, smo uspeli privabiti številne morebitne investitorje in z nekaterimi smo tik pred uresničitvijo projektov.” Prednost pri pripravi prostorskih aktov bi dal naložbam, ki bodo prinašale nova delovna mesta, spodbujale celoletne aktivnosti in spoštovale okolje. Zavzemal bi se za neinvazivno gradnjo in da bi najmanj 25-metrski priobalni pas ostal vsem dostopen.

Glede Argoline ima Madžarević vizijo, da bi morala biti v lasti občine. Potem bi jo lahko namenili za ureditev parka, kulturnega doma, centra mladih in vodnega športa, dvoetažnega parkirišča. “To bi bilo srce Izole.” Ludvik ima vizijo za vsako območje posebej, nekdanji Argo bi namenil dejavnostim “v javnemu interesu”: kulturnemu domu, knjižnici, muzeju, letnemu gledališču, kinodvorani. Trikotnik pri hotelu Delfin bi namenil vilam, nekdanjo ladjedelnico morsko-pristaniškemu programu za večja plovila, nekdanji Delamaris bi uredil “podobno, kot je predvidela Heta”. Na Rudo bi umestil športno-rekreacijske objekte in bazene, zabaviščni prostor, kot je Gavioli, nastanitvene objekte pa bi pomaknil v breg.

Madžarević bi okrepil sodelovanje z DUTB in Heto ter skupaj z njima poiskal investitorje, češ vlada je pri projektu Magna pokazala, “kako se da podpreti večje naložbe”. Mitja Kobal (SDS) pa bi investitorje spodbudil tako, da bi kot župan delal skladno z zakoni in podzakonskimi akti. Več je pripravljen razkriti šele po volitvah.

---