70 evrov za odkup kvadratnega metra vrta

V naseljih Šalara in Olmo imajo nekateri še zmeraj težave z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo. Kdor je namreč kupil hišo brez parcele, mora te običajno majhne kose vrta odkupiti od koprske občine. In kdor je v Šalari ta problem rešil, čaka na izid sodnih sporov med koprsko občino in dediči nekdanjih šalarskih kmetov.

Dediči nekaterih veleposestnikov si še zmeraj prizadevajo, da bi 
postali lastniki zemljišč v delu Šalare. Foto: Alenka Penjak
Dediči nekaterih veleposestnikov si še zmeraj prizadevajo, da bi postali lastniki zemljišč v delu Šalare. Foto: Alenka Penjak

KOPER > Še leta dolgo po nakupu vrstnih hiš v Šalari in Olmu nekateri lastniki ne morejo vknjižiti lastništva v zemljiško knjigo. Srečujejo se z dvema težavama: če niso lastniki vrtov pred svojimi hišami, morajo zemljišče najprej odkupiti od koprske občine, in sicer po ceni 70 evrov za kvadratni meter, če pa so to težavo že rešili, čakajo na konec lastniških sporov med koprsko občino in dediči nekdanjih lastnikov kmetijskih zemljišč.

Večina prebivalcev Šalare in Olma naj bi svoje lastniške pravice že vpisala v zemljiško knjigo, kamen spotike pa nekaterim predstavlja cena 70 evrov za kvadratni meter, koliko je treba odšteti koprski občini. Naš bralec meni, da terja občina ta denar po nepotrebnem, saj da so krajani parcele že kupili skupaj s hišami. V koprski občini pa so prepričani v nasprotno.

Nekdanji lastniki v sodnih sporih

Občinski urad za nepremičnine že nekaj časa aktivno ureja težave v Šalari. Prav tako, kjer je to mogoče, občina sklepa pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega z dejanskim stanjem. Kot pojasnjujejo na koprski občini, so v osrednjem delu Šalare ob Vanganelski cesti (hišne številke od 27 do 85) dlje časa potekali trije sodni postopki, v katerih je sodišče ugotavljalo lastninsko pravico. V zemljiški knjigi so bili namreč kot lastniki vknjiženi dediči nekdanjih šalarskih kmetov, občina pa je vztrajala, da je ona lastnica zemljišč.

S kmeti je nekdanji Stanovanjski sklad občine Koper v 60. letih prejšnjega stoletja sklenil kupoprodajne pogodbe. Parcele so bile naknadno tudi parcelirane, pravijo na občini, vendar parcelacija nikoli ni bila zapisana v zemljiško knjigo. Od tu izhaja sodni spor, v katerem zaenkrat zmaguje občina.

Dva sodna postopka sta bila lani pravnomočno zaključena in občina Koper se je že vknjižila kot lastnica nepremičnin v zemljiško knjigo.

“Kupili smo hiše, ki lebdijo v zraku”

Po zemljiški knjigi je občina lastnica večine parcel, na katerih stojijo vrstne hiše v Šalari in Olmu. Težave z vpisom v zemljiško knjigo imajo, kot je videti, tisti, ki so hiše kupili po Jazbinškovem zakonu, saj naj bi večinoma kupovali samo hiše brez vrtov oziroma parcel. Kdor je kupil vrstno hišo v Šalari ali Olmu pred sprejetjem Jazbinškovega zakona, pa je običajno kupil tudi parcelo.

“Kupili smo torej hiše brez zemljišč. Hiše, ki lebdijo v zraku,” dvome v lastništvo parcel, na katerih so bile grajene vrstne hiše v naselju Olmo, opiše Franc Mahne, podpredsedniktamkajšnje krajevne skupnosti.

Vrstne hiše v Olmu je gradil Stavbenik, pojasnjuje Mahne, in po njegovih informacijah je podjetje zemljišče dobilo brezplačno od koprske občine. Zavezalo se je, da bo zgrajene hiše prav tako brezplačno preneslo na občino ali pa na lastnike objektov. “Pogodba ni bila izpeljana do konca, saj Stavbenik tega prenosa ni izpeljal, oškodovani pa so krajani. Menimo, da je bila vrednost teh majhnih kosov zemlje že vključena v ceno hiš,” je prepričan Mahne. Lastnike hiš, ki v svoji lasti nimajo vrtov, čaka nekaj stroškov, saj bodo denar odšteli še za geodetski izris in vpis v zemljiško knjigo. Čeprav je cena 70 evrov za kvadratni meter ocenjena kot previsoka, Franc Mahne svetuje sosedom, naj sprejmejo ponudbo občine in zemljišče odkupijo.


Najbolj brano