Zgodbe, stare desetine milijonov let

Na otvoritvi geološke razstave Odsevi časa je rudniško razstavišče pokalo po šivih. Ker si Center za upravljanje z dediščino Hg (CUD Hg) večjega obiska želi skozi vse leto, je zbirko prenovil in za ogled dodal fosile ter kamenine iz zasebne zbirke akademskega slikarja Rafaela Terpina.

Gnečo na odprtju razstave Odsevi časa želi center  raztegniti na 
nekoliko boljši obisk skozi leto. Foto: Saša Dragoš
Gnečo na odprtju razstave Odsevi časa želi center raztegniti na nekoliko boljši obisk skozi leto. Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Razstava Odsevi časa, uvod v dneve evropske kulturne dediščine, v sebi skriva več razstav in geoloških pripovedi. Osrednja sta prenovljena rudniška zbirka (v upravni stavbi CUD Hg je urejena že deset let) in model rudnika živega srebra. Podzemnim kameninam pa so dodane nadzemne iz zbirke akademskega slikarja Rafaela Terpina.

“Vse kamenine, rude in minerali, so naša dediščina. Z razstavo začenjamo dneve evropske kulturne dediščine, ki bodo v Idriji nanizali 24 dogodkov,” je tri razstave v eni uvedla geologinja Martina Peljhan. Deset let staro rudniško geološko zbirko z značilnimi podzemnimi kameninami, rudninami in redkejšimi minerali, so povsem obnovili. Slikar Vojko Rejc je obnovil več kot pol stoletja star model 15 obzorij živosrebrnega rudnika, center sam pa je dodal še šolsko učno razstavo. V ločene vitrine so postavili fosile in kamenine iz zasebne zbirke akademskega slikarja, pisatelja, hribolazca in zbiratelja Rafaela Terpina. “Za geologijo me je navdušil prijatelj, geolog dr. Jože Čar. Zato na svoje poti vedno vzamem tudi geološko kladivo,” je povedal Terpin in razložil, kako je za svet fosilov, zlasti tistih globokomorskih na Cerkljanskem, skušal navdušiti tudi svoje učence.

Ker je Terpin zagrizen hribolazec, je zbirka zajetna. Dobršen del jo je že odstopil stalni razstavi v Mestnem muzeju Idrija. Tokrat pa so kamenine po vitrinah razdelili na nabrane v Trnovskem gozdu, na Idrijskem, Cerkljanskem, v Rovtah in na Tolminskem. “Pripovedujejo zgodbe, ki so stare od 70 do 250 milijonov let. Z dobrim očesom je mogoče videti resnično zanimive fosile,” je razstavo uvedel paleontolog mag. Matija Križnar.

Poučne zgodbe iz geološke dediščine, kot je zagotovila Peljhanova, bodo radi povedali vsem, ki se bodo pomudili v njihovi imenitni zbirki.


Najbolj brano