V Mali hiši ni prostora za ostre besede

Center za kakovostno preživljanje prostega časa otrok Mala hiša se je v dveh letih tako priljubil, da naj bi postal ustaljena praksa. Brezplačno ga ob ponedeljkih in petkih popoldne v “baraki” Zavoda KŠM obiskuje mnogo učencev, ki s pomočjo mentoric kreativno preživljajo prosti čas. Občina tudi v prihodnje obljublja denarno pomoč.

 Za ustvarjalnost Male hiše skrbijo  (z leve) Nika Valentinčič, Marina 
Laharnar, Tina  Klinkon in Rebeka Kos.  Foto: Mala hiša
Za ustvarjalnost Male hiše skrbijo (z leve) Nika Valentinčič, Marina Laharnar, Tina Klinkon in Rebeka Kos.  Foto: Mala hiša

TOLMIN > Učenci v Malo hišo prihajajo po svoji želji, ne gre za obveznost. Kreativno druženje in varovanje je brezplačno, ker stroške poravnava občina. “Zelo dobro delajo, zato bomo Malo hišo uvrstil v proračun za letošnje leto,” obljublja tolminski župan Uroš Brežan. Mala hiša se bo trudila, da bi dodatni denar pridobivala tudi na razpisih.

Učenje za življenje

Podobnih centrov je v večjih mestih veliko, v Posočju gre za prvi poskus, ki se dobro obnese in bi ga morda lahko širili v Kobarid in Bovec.

“Večina otrok, ki v Malo hišo prihajajo ob ponedeljkih in petkih od 12. do 18. ure, je starih do 12 let. Spomladi in jeseni, ko zunaj igramo namizni tenis in se preizkušamo v drugih športnih igrah, se pogosto pridružijo tudi osmošolci in devetošolci. Dejavnostim, za katere se otroci odločajo po lastnih željah in potrebah, dodajamo tudi usmerjene, kot so ustvarjalne, športne, socialne, kuharske, filmske, fotografske, glasbene in znanstvene delavnice,” delo predstavlja magistra socialne pedagogike Marina Laharnar. Za otroke skrbi skupaj z nekdanjimi sošolkami na isti študijski smeri Tino Klinkon, Rebeko Kos in Niko Valentinčič.

“Otroci spoznavajo poklice, družabne igre, predstavljajo jim cirkuške veščine, jogo, preizkušajo se v slack-line in še bi lahko naštevali. Naša želja je, da bi z dodatnimi dejavnostmi pritegnili več starejših osnovnošolcev,” dodaja Klinkonova. Kot pravita, so občasna trenja med učenci osnova za pogovor, kako naj se soočajo s problemi in jih na strpen način rešujejo. “Pri nas ni prostora za ostre besede,” poudarjata.

Vključevanje med vrstnike

Ko smo jih obiskali, so otroci šele prihajali. Sedemletna Zoja je risala. Povedala je, da pogosto dela tudi domače naloge. Šestošolka Julija s pomočjo mentoric pripravlja anketo: “Tu je sproščeno, mentorice so super, lahko jim zaupamo naše težave in vedno modro svetujejo.” Zgovoren Erion je na vprašanje, kaj se je v Mali hiši naučil, brez pomisleka odgovoril: “Da smo vsi enakopravni ne glede na raso in vero.” Glede na to, da tudi v tolminsko osnovno šolo prihaja vse več otrok iz drugih okolij, mentorice pomagajo pri njihovem vključevanju, za kar jih pogosto prosijo tudi učitelji.

Laharnarjeva je sicer polovično zaposlena v občinskem Zavodu za kulturo šport in mladino, katerega enota je Mala hiša. Skrbi za sodelovanje med mladinskimi organizacijami in za spodbujanje dejavnosti. Med drugim je zavod prevzel upravljanje z mladinskim centrom, trudil se bo za ohranjanje dosedanje ponudbe, radi pa bi ponudili še kaj novega, je povedala.


Najbolj brano