Kanalizacija je ključna, pot do nje pa mučna

Za urejanje kanalizacije si nihče v Mestni občini Nova Gorica ne more ravno pripenjati kolajn. Načrtovanje centralne čistilne naprave za mesto je trajalo “celo večnost”, ko pa se občina loti gradnje kanalizacije na podeželju, se zdi, da je ne bo nikdar dokončala. Kaj storiti, smo vprašali županske kandidate.

NOVA GORICA > Kako neposrečen je pristop k posodabljanju sistemov za ravnanje s komunalnimi odpadnimi vodami, se kaže zlasti v Prvačini in Dornberku. Čistilna naprava za dve vasi je postala stara, omrežje pa je bilo narejeno slabo in priklapljanje nanj gre po polžje. To ni osamljen primer. V Braniku naj bi bil delež priključenih višji, a naložbo občina uresničuje že celih 12 let. V Šempasu in Ozeljanu z okolico pa je sploh vse šele v zametkih.

Nekateri župani, denimo renški ali tolminski, so zaradi dragih kanalizacijskih sistemov in ker država tudi na tem področju odlaga zadeve, začeli zagovarjati drugačne rešitve, tudi zgolj posodabljanje greznic. Noben kandidat za župana Nove Gorice ne bi šel v tako skrajnost.

Vsi bi gradili omrežja

Zdajšnji župan Matej Arčon napoveduje, kar je že v načrtih: “V naslednjih letih bomo zaključili gradnjo kanalizacije v Braniku in Prvačini. Na območju Ozeljana, Šempasa, Oseka in Vitovelj si investicije brez pomoči države ne moremo privoščiti, saj znaša osem milijonov evrov. Vendar bomo potrebna sredstva skušali pridobiti.” Pripravljena je projektna dokumentacija za vse sisteme, dodaja, v manjših naseljih pa občina subvencionira vgradnjo malih čistilnih naprav.

Kandidata SD Sebastjan Komel in Goriške.si Klemen Miklavič izpostavljata, da so občine ljudem dolžne zagotoviti kanalizacijo. Za slednjega je po veliko vlaganja v skupna omrežja izven novogoriške občine v preteklih letih, “napočil čas za naložbe v komunalno infrastrukturo v naši občini. Pri tem ima absolutno prednost podeželje.” Po mnenju Komela je nujno treba zaključiti že začete projekte.

Podobno razmišlja Anton Harej (NSi), ki bi omrežja dokončal tam, kjer že stojijo čistilne naprave, “kjer zaradi terena to ni mogoče, se subvencionira nakup čistilne naprave za več objektov skupaj. Kjer tudi to ni mogoče, pa se subvencionira nakup male čistilne naprave za posamezen objekt. Greznice bržkone ne tesnijo dovolj in niso primerne, razen za objekte z začasnim bivanjem.”

Miran Müllner (ZZP) bi ravnanje z odplakami reševal po predvidenem scenariju, torej s kanalizacijami, vezanimi na že zgrajeno centralno čistilno, na napravi v Prvačini in Braniku ter na tisto, načrtovano za Šempas Ozeljan in okolico. Elena Zavadlav Ušaj (SDS) ne našteva naložb, izpostavlja pa, da dajejo v stranki temu področju prednost. In Miklavič dodaja, da je dokončna ureditev kanalizacije in čistilnih naprav pomembna tudi, “ker na podeželju pričakujemo porast tujih gostov.” Turizem pa je za podeželje priložnost.

Narejeno je na pol

Kandidati v glavnem zagovarjajo, da je treba vrstni red investicij določiti v dogovoru s KS, in opozarjajo, da je kanalizacija na podeželju narejena na pol. “Žal je v veliko KS bilo nekaj narejenega in nato ustavljeno, da imamo zdaj zgolj položene cevi. V Ozeljanu so že zamašene, dotrajane in jih bo potrebno zamenjati, ne da bi bile sploh kdaj uporabljene,” je primer navedel Komel.

Müllner trdi, da “kar 60 odstotkov gospodinjstev v Prvačini in Dornberku ni priključenih na že urejeno kanalizacijo.” Harej pa je strnil, “da je bilo v preteklosti narejenih precej napak. Premalo precizno smo se lotevali tega vprašanja: delalo se je investicije, ne da bi se poskrbelo, da bi zaživele.” Tako kot Zavadlav Ušajeva je izpostavil, da se ljudje na kanalizacijo ne priključijo, ker to prinaša dodatne stroške.

Slednja pogreša večje sodelovanje vseh vpletenih že pri načrtovanju naložb in izpostavlja potrebo po organizacijskih spremembah. “V načrtovanje rešitev morajo biti vključene krajevne skupnosti in družba Vodovodi in kanalizacija. V mestnem odboru SDS smo dali več pobud, za katere občinska uprava v proračunu rešitve ni našla. Očitno je težava na relaciji med občino, KS in navedeno družbo.”

Prošnje in “ukazi”

Harej bi v zaključevanje večjih naložb bolj vpletel državo, medtem ko bi Komel v gradnjo skupnih čistilnih naprav skušal privabiti zasebne vlagatelje, ki bi jim podelili koncesijo, ali šel v javno - zasebno partnerstvo. Müllner pa bi vse nedokončane naložbe zaradi zmanjšanja in optimizacije stroškov združil v en projekt. In po njegovem bi morala občina natančno določiti obveznosti priključevanja na javno kanalizacijo.

---