Bo skupščino EZTS vodil Matej Arčon?

Novogoriški mestni svetniki bodo jutri odločali, ali bo po odstopu Marjana Pintarja član skupščine Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje postal nekdanji župan Matej Arčon. Če ga bodo potrdili, ga bo njegov naslednik Klemen Miklavič predlagal za predsednika skupščine.

Matej Arčon Foto: Leo Caharija
Matej Arčon Foto: Leo Caharija

NOVA GORICA > Skupščina Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), v kateri sedi sedem predstavnikov goriške, pet novogoriške in dva šempetrsko-vrtojbenske občine, ki so združenje ustanovile, je že dlje časa, odkar je lani poleti mandat potekel Robertu Golobu, brez predsednika. Po neuradnih informacijah naj bi na Golobovo mesto stopil predstavnik novogoriške mestne občine Marjan Pintar. A se to ni zgodilo. Ravno obratno, Pintar je pred kratkim nepreklicno odstopil s funkcije.

Poteza ni nepričakovana, saj se že nekaj časa govori, da naj bi na njegovo mesto stopil nekdanji novogoriški župan Matej Arčon. Ta je že po objavi rezultatov zadnjih volitev in najavi, da po končanem županovanju ne bo sedel v klopi mestnega sveta, dal vedeti, da ga zanimajo čezmejni projekti. “Če bom imel kakšno možnost in priložnost sodelovati pri teh, bom zadovoljen,” je dejal le nekaj ur po zaprtju volišč.

O tem, ali bo Arčon zasedel Pintarjevo mesto v skupščini EZTS, bodo mestni svetniki odločali jutri. Imenovanje za člana je korak, ki bo Arčonu omogočil, da bo postal novi predsednik skupščine. Njegov naslednik na čelu novogoriške občine Klemen Miklavič je namreč potrdil, da bo Arčona, če bo imenovan za člana, predlagal za predsednika. Pobudo o tem naj bi mu sicer dala župana Gorice in Šempetra-Vrtojbe Rodolfo Ziberna in Milan Turk.

Tudi sicer pa to naj ne bi bila edina sprememba v tem čezmejnem organu, saj je Miklavič pred kratkim napovedal, da bodo prevetrili tudi predstavnike mestne občine v svetu in odborih. Tudi s prevetritvijo članov naj bi se preko EZTS lotili nove generacije projektov. “Skupaj moramo zagnati projekte, ki bodo prinašali gospodarski razvoj, delovna mesta, kulturno ustvarjanje, javno življenje somestja in bodo za seboj pustili urbanistične sledi. Eden takih je kandidatura za naziv Evropska prestolnica kulture,” napoveduje Miklavič.


Najbolj brano