S kolesi med prijatelji
Že pred 40 leti je bil pohod prijateljstva najbolj množična čezmejna prireditev med Goricama. Za njim ni dosti zaostajal njegov “mlajši brat”, kolesarjenje prijateljstva.
Kolesarjenja prijateljstva se je udeleževalo med 500 in 2000
ljudi na leto.
Po podatkih, ki jih je v publikaciji Dve mesti - eno srce zbrala Ana Štrancar, se je med letoma 1978 in 1994 okrog 22.000 kolesarjev udeležilo kolesarjenja med Goricama, prireditve, ki je tesno povezana s Pohodom prijateljstva. Ta se je leta 1976 začel na pobudo goriškega društva Turismo giovanile sociale Isontino, dve leti kasneje pa se je na pobudo novogoriške Zveze telesnokulturnih organizacij zgodila še jesenska kolesarska verzija priljubljenega čezmejnega prijateljevanja.
Skoraj dve desetletji so vsako leto v začetku oktobra ulice Goric z okolicama preplavili kolesarji, ki so se na progah različnih dolžin podali čez mejo. Največ, več kot 2000, jih je bilo leta 1984 in 1985. Kot pri pohodu prijateljstva se je mejo prehajalo zgolj s kartončki, po poti pa so udeleženci nabirali žige. Na cilju v novogoriškem športnem parku je bilo veselje, pa ne zato, ker bi si udeleženci oddahnili od silnih kolesarskih naporov, saj proga ni bila težavna. Tudi golaž ni bil slab, čeprav se je težko kosal s pašto, ki so jo ponujali Italijani. Predvsem je šlo za druženje, vsak je dobil obesek z znakom prireditve, tisto srečnejši pa so z žrebom dobili kup praktičnih nagrad. Glavna je bila spektakularna - čisto novo kolo. MM