Ni bilo mesta, a je bila že pošta

Takoj po priključitvi k matični domovini, so na našem ozemlju začeli veljati jugoslovanski zakoni in delovati državni organi.

Pošto so gradili leta 1958, pred tem je bila na kolodvoru, v 
bloku in v mestni hiši.
Pošto so gradili leta 1958, pred tem je bila na kolodvoru, v bloku in v mestni hiši.  

Nova Gorica naj bi postala središče severne Primorske, v katerem bi združili vse upravne organe, a je bila posebnost. Ker so jo konec leta 1947 šele začeli graditi, so prostore za upravne organe začasno uredili v okoliških krajih. Okrajni ljudski odbor, upravo javne varnosti, sodišče in podobno v Solkanu, okrajno zadružno zvezo, narodno banko, gimnazijo, okrajno grosistično podjetje, bolnišnico v Šempetru, nekatere institucije pa so mesto dobile v Ajdovščini, Kanalu ... Z dograjevanjem Nove Gorice pa so se selile vanj. Edina izjema je pošta, ki je v Novi Gorici začela delovati že prvi dan po priključitvi, še preden je mesto sploh nastalo. Sprva je bila v železniški postaji, tik ob državni meji, do nje je bilo mogoče priti le prek peronov. Prostori so bili skromni, saj so imeli le nekaj miz in stolov, prvi upravnik te pošte Franc Bizjak pa se je spominjal, da so poštarji sedeli kar na zabojih z obrazci. Ker Nove Gorice še ni bilo, se je pošta imenovala Gorica. Ko so zgradili prve “ruske” bloke, se je preselila v enega od njih, na današnji Kidričevi 29, kjer so prostore uredili v pritličnem stanovanju. Nato se je selila v novo zgrajeno mestno hišo, kjer so v polovici pritličja postavili okrajno pošto in telefonsko centralo. Šele leta 1958 so ob Kidričevi ulici zgradili upravno stavbo pošte oziroma PTT (na fotografiji ob gradnji), kjer je še danes. Tudi ime se je spreminjalo: od pošte Gorica, do Gorica 1, pa Nova Gorica 1, do 5000 Nova Gorica. Na železniški postaji pa je še kar nekaj časa ostala prometna pošta Gorica 2 ... MM


Najbolj brano