Vročina spodbuja izsušitev telesa

V vročini se obilneje potimo, tako telo izgublja za življenje nujno tekočino. Zato hitreje dehidriramo in če izgubljene tekočine redno ne nadomeščamo s pitno vodo, lahko pride do blage ali celo hujše izsušitve - dehidracije. Posledice za zdravje in preživetje so lahko nevarne, celo usodne.

V vročini imejte pri sebi vedno steklenico sveže navadne vode. Foto: Veronika Kravos
V vročini imejte pri sebi vedno steklenico sveže navadne vode. Foto: Veronika Kravos

Zdravstveni delavci opozarjajo, da je v vročini treba nenehno piti navadno vodo, kar še posebej velja za majhne otroke in ostarele, saj imajo okrnjen občutek za žejo.

Nevarnosti dehidracije

Telo v 70 odstotkih sestavlja voda, ki uravnava telesno temperaturo, ščititi sklepe in organe, pomaga prenašati kisik v celice. V stanju dehidracije lahko pride do odpovedi ledvic, kapi in infarkta. Vročina pospešuje potenje, tako se telo ohlaja. Takrat izgubimo več vode, ki jo moramo nadomeščati.

2 do 3 litre vode na dan naj poleti popije vsak odrasel, 1,5 litra vode na dan naj popije otrok.

Znaki dehidracije se pojavijo, ko telo izgubi približno dva odstotka običajne količine vode. Dehidracijo nakazujejo glavobol, omedlevica, žeja, zaprtje, izgube apetita, slabša učinkovitost in vzdržljivost, upad energije in koncentracije, podaljša se čas za odzivnost na dogodke v okolici, pojavita se lahko povišana telesna temperatura in slabost.

Barva urina

Dehidriranost napoveduje barva urina. Svetlo rumen ali brezbarvni potrjuje primerno hidriranost telesa. Temno rumen ali rjav urin z močnim vonjem kaže na premalo popite tekočine.

Brez vode umremo

Kako dolgo zdržimo brez vode, je odvisno od kondicije posameznika in okolja. Izračunali so, da naj bi človek v povprečju brez vode zdržal približno teden dni. V ekstremnih pogojih lahko odrasel človek z znojenjem izgubi liter do poldrugi liter tekočine. Če je ne nadomesti, dehidrira in lahko umre. Odrasli naj bi na dan popili 35 mililitrov vode na kilogram telesne teže.

S potenjem izgubljamo tudi elektrolite, zlasti natrij, zato je koža slana. Teh snovi s pitjem vode ne nadomestimo. Zato naj bi ob obilnem potenju pili tudi izotonične napitke z elektroliti. V njih pa so tudi škodljivi dodatki (sladkor, umetna sladila, barvila ...). Zato raje uživajte naravne snovi, bogate z elektroliti. Ena takšnih je kokosova voda, bogata s kalijem, kalcijem, natrijem, naravnimi antioksidanti, citokinini in rastlinskimi hormoni. Koristi tudi napitek iz vode z žličko soli, soka limone in narezanih koščkov stebelne zelene.

Pijte navadno vodo

Koliko vode popiti, je odvisno od splošnega zdravja, vrste aktivnosti in dela, obilnosti potenja. Pitje vode, ko smo žejni, je že znak delne dehidriranosti.

Blagi znaki dehidracije so blaga do močna žeja, pomanjkanje apetita, suha usta, pordela koža, utrujenost, glavobol, zelo malo temnega urina, slabotne mišice, vrtoglavica, omotičnost. Resni znaki dehidracije so hiter pulz in dihanje, odsotnost znojenja in urina, povišana temperatura, utrujenost, mišični krči, glavobol, slabost. Kadar telo izgubi deset odstotkov vode, so razmere kritične. Kritični znaki dehidracije so mišični krči, bruhanje, tahikardija, motnje vida, vroča koža, boleče mokrenje, zmedenost, motnje dihanja, napadi krčev, bolečina v prsih in trebuhu, nezavest.

Obstajajo znaki za kronično dehidracijo, ki lahko vodi v odpoved ledvic, možgansko kap, srčni infarkt, tvorbe ledvičnih kamnov in številnih drugih bolezni (migrenskih glavobolov, bolečin v spodnjem delu hrbta, zgago). Znaki so pregrevanje telesa (lahko nastopi vročinska kap), suhe oči (draženje ne izzove solz), kronična utrujenost, vrtoglavica (pri hitrem vstajanju), pogosti krči v mišicah, razbijanje srca, neelastična koža, kronično zaprtje, temen urin.

Zdravniki resno odsvetujejo gašenje žeje z alkoholom, saj ta pospešuje odvajanje vode iz telesa. Podoben učinek ima tudi kofein v kavi.


Najbolj brano