V analizi tudi 23 slovenskih bolnikov s srčnim infarktom
Zdravje
13. 11. 2018, 14.04
, posodobljeno: 05. 12. 2018, 11.33
Doslej najobsežnejša raziskava pri bolnikih s srčnim infarktom in posledičnim kariogenim šokom v EU je zajela 80 bolnišnic v enajstih državah EU, tudi dve slovenski - oba klinična centra (UKC). Izsledke je pred dnevi objavila znanstvena revija New England Journal of Medicine, soavtorja članka sta tudi Slovenca.
Soavtorja članka o najobsežnejši raziskavi EU Marko Noč (levo) in
Tomaž Goslar (desno) iz ljubljanskega kliničnega centra. Foto: UKC Ljubljana
Gre za raziskavo EU v sklopu Sedmega okvirnega programa. Potekala je v več kot 80 bolnišnicah iz enajstih evropskih držav, zajela je 706 bolnikov. Trajala je od aprila 2013 do aprila lani. V Sloveniji je bil nosilec ljubljanski UKC, ob njem s 24-urno pripravljenostjo za urgentne koronarne intervencije še mariborski UKC.
Izsledke raziskave je te dni objavila ugledna revija New England Journal of Medicine, med avtorji članka sta slovenska zdravnika prof. dr. Marko Noč in doc. dr. Tomaž Goslar iz ljubljanskega kliničnega oddelka za intenzivno interno medicino interne klinike UKC. V raziskavi so sodelovali interventni kardiologi iz kliničnih oddelkov za intenzivno interno medicino in za kardiologijo.
80
bolnišnic iz
11 držav EU sodeluje v raziskavi
Vrednost projekta je dobrih 7,8 milijona evrov, EU je prispeva slabih šest milijonov evrov. Delež Slovenije je 96.000 evrov, od tega je EU prispevala 72.000 evrov, preostalo ljubljanski UKC. Ta je vključil 16 bolnikov, dodatnih sedem v register bolnikov s kardiogenim šokom. Po številu bolnikov so med več kot 80 evropskimi bolnišnicami deseti.
Kaj so proučevali? Kardiogeni šok je bolezensko stanje, ko srce ne uspe prečrpati dovolj krvi, da bi zadoščalo potrebam organov in ti zaradi pomanjkanja kisika pričnejo postopno odmirati.
706
bolnikov so vključili
23 bolnikov je iz Slovenije
“Razlogi za to so različni: infarkt srčne mišice, vnetje srčne mišice, bolezen srčnih zaklopk. Infarkt srčne mišice pomeni odmrtje dela le-te zaradi zaprte venčne arterije (žile na srcu, ki srčno mišico oskrbuje s krvjo, bogato s kisikom) in je najpogostejši vzrok kardiogenega šoka,” pravi Marko Noč. “Kljub napredku medicine še vedno umre od 40 do 50 odstotkov bolnikov, ki ob infarktu srčne mišice razvijejo kardiogeni šok. Zdravimo jih s čim prejšnjim odprtjem zaprte venčne arterije.”
O raziskavi pravi: “Odgovorila je, kateri je najučinkovitejši način zdravljenja bolnikov, ki so zaradi infarkta srčne mišice razvili kardiogeni šok: ali je smiselno razširiti le zaprto venčno arterijo ali je bolje poleg zaprte venčne arterije oskrbeti vse ostale zožitve venčnih arterij. Raziskava je pokazala, da imajo bolniki s kardiogenim šokom zaradi infarkta srčne mišice, ki jim razrešimo le zaprto venčno arterijo, tudi po enem letu boljše preživetje od tistih, kjer takoj skušamo razširiti vse zožene in zaprte venčne arterije.”
Raziskave potrjuje že lani objavljene podatke o boljšem enomesečnem preživetju bolnikov. Zdaj potekajo spremljajoče analize, izsledki bodo sledili prihodnja leta. ja