Uši spet na pohodu

Že nekaj časa starši otrok sprašujejo, kako ravnati v primeru pojava uši v vrtcih. Kaže, da se uši znova pojavljajo, zato ni odveč o tej nadlogi vedeti nekaj koristnih informacij za njihovo lažje zatiranje.

Naglavna uš spada med insekte iz rodu Pediculidae. Poznamo tri vrste uši glede na način, kje zajedajo človeka: naglavne uši, gvantne uši in sramne uši. Glede na morfološke značilnosti so si vse vrste podobne, ločijo se po velikosti, načinu in mestu, kjer se na človeku najraje zadržujejo. Že samo ime nam pove, kje to je.

Preberite tudi: Uši pri glavah niso izbirčne

Največkrat se srečamo s tem zajedalcem prav takrat, ko gredo naši malčki v vrtec ali šolo. Starostno obdobje, v katerem so zasledili največjo pojavnost uši pri otrocih, je med tremi in dvanajstimi leti. Prav nasprotno s prepričanjem mnogih ljudi okužba z ušmi ni odvisna od socialnega in ekonomskega statusa, tudi ne od osebne higiene, dolžine in barve las in od pogostosti umivanja glave.

Uši se prenašajo z neposrednim kontaktom z glavo osebe, ki uši že ima. Ta stik mora trajati vsaj približno pol minute, da se uši prenesejo z ene na drugo osebo. Prenaša se domnevno lahko tudi s predmeti, ki pridejo neposredno v stik z okuženo glavo oziroma z lasmi. To so pokrivala, vzglavniki, krtače, oblačila in drugo. Tako se uši prenašajo na celotno družino in na osebe, ki živijo v medsebojnem tesnem stiku.

Naglavna uš (pediculus humanus capitis), je malo manjša od gvantne. V odrasli dobi doseže velikost od dva do tri milimetre. Je sivo bele ali rjave barve, odvisno od barve kože, kjer živi. Značilno je, da živi na lasišču, sesa kri s svojim sesalnim aparatom, ki je dobro razvit. Ima tri pare močnih nog, ki se končujejo z močnimi kaveljčki, s katerimi se oprijema podlage. Je zelo hitra, saj se lahko giblje od tri do 60 centimetrov v minuti.

Njen razvojni stadij ima tri stopnje: jajčece, nimfa in odrasla oblika. Jajčeca ali gnide so podaljšane, ovalne oblike, velike do enega milimetra. Samica jih leže in lepi na bazo las. Najraje jih pri človeku zaleže na predelu zatilja in za ušesi. Jajčeca se odprejo po enem tednu, prehodno se izleže mala nimfa, ki se po enem tednu spremeni v odraslo uš. Po tem, ko jajčeca ali gnide počijo, ostanejo še vedno pripete na bazi las. Odrasla samica živi štiri tedne in izleže do deset jajčec na dan. Na prostem, izven lasišča, uš ne preživi več kot dan ali dva. Jajčeca se ne izležejo, če so na temperaturi, ki je nižja od tiste na lasišču. Okužbo lahko potrdimo le, ko najdemo živo uš, kar pa je, glede na njeno urnost, včasih kar težko.

Naglavne uši niso prenašalke bolezni. Pogosto sicer povzročajo srbenje, ki pa je posledica alergične reakcije na slino insekta. Srbež se pri osebah, ki so prišle prvič v stik z ušmi, lahko pojavi šele čez štiri do šest tednov, saj se šele takrat pojavi preobčutljiva reakcija na izločeno slino uši. Včasih lahko poškodbe kože zaradi praskanja povzročijo bakterijsko vnetje kože na glavi. Pri otrocih praskanje povzroča živčnost in nemir, nezbranost in druge motnje vedenja, prav tako tudi pri odraslem človeku.

Prisotnost uši potrdimo s pregledom lasišča in takrat, ko najdemo živo uš. Preventiva je dokaj težavna. Ko ugotovimo prenašalca, moramo vse osebe, ki so bile v stiku z njim, temeljito pregledati in ugotoviti prisotnost uši in šele takrat, ko uši pri bližnjih odkrijemo, pričnemo z razuševanjem ali depedikulacijo. Preventivna uporaba sredstev proti ušem namreč ni uspešna. Uspešno je šele delovanje na same insekte.

Epidemiološko je priporočljivo izvajati preglede doma. Starši sami morajo pregledovati svoje otroke in ne morejo to preložiti ali zahtevati od zaposlenih v vrtcih in šolah. Preglede otroških glav doma je priporočljivo izvajati vsak teden, ne glede na to, ali so se pojavili znaki okužbe ali ne.

Ko se uši pojavijo pri eni osebi, moramo pregledati prav vse osebe, s katerimi okuženi živi. Enako velja za vrtce, šole in druge ustanove, kjer sobiva več oseb. Čeprav so predmeti za osebno rabo manj pomembni za prenos, jih moramo ustrezno obdelati. Glavnike in krtače moramo za vsaj deset minut potopiti v vročo vodo pri 55 stopinjah Celzija, vanjo lahko damo tudi ustrezno sredstvo. Perilo in kape, pokrivala, operemo v pralnem stroju pri 60 stopinjah Celzija, ali jih kemično očistimo.

Na tržišču je kar nekaj preparatov za odpravo te nadloge. Najpogosteje uporabljamo šampone in prašila na podlagi insekticidnih preparatov, kot so permetrin enoodstotni, naravni ali sintetični. Dobro deluje tudi preparat na podlagi naravnega piretrina. Ta zatira uši in ni toksičen za sesalce ter ljudi, seveda v primerni koncentraciji. Vedno upoštevamo priložena navodila, pazljivi moramo biti pri aplikaciji, še posebej pri otrocih.

Rezistenca pri ušeh se le redko pojavi. Če se, moramo uporabiti drug ustrezen preparat. Če izvedemo te ukrepe, se lahko malček že drugi dan vrne v vrtec ali šolo. Nekateri trdijo, da ni treba odstraniti gnid, vseeno pa je to dobro opraviti z gostim glavnikom že z estetskega vidika. Predvsem pa naj vam ne bo v lekarnah nerodno povprašati za te preparate. Povejte, za koga jih potrebujete in se posvetujte s strokovnjakom. Na pojav opozorite tudi druge člane družine, sorodnike, vzgojitelje in učitelje. Le tako boste problem uspešno odpravili, pa tudi živčnega praskanja po glavi ne bo več.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.

---