Telo brez gibanja propada in zbolimo

Človeški organizem lahko normalno deluje in ohranja psihično ter fizično zdravje le, če se vsak dan giba. Nujna je vsaj zmerna rekreacija, vsaj pol ure hitre hoje na dan, opozarjajo zdravniki. To potrjuje veliko strokovnih študij o koristnosti gibanja za zdravje. Žal se sodobni človek vse raje predaja lenobnosti in si na ta način zelo škodi.

Že vsakdanja hoja krepi zdravje, izleti in pohodništvo  pa ob koristi 
za zdravje ljudi tudi povežejo.  Foto: Tamino Petelinsek
Že vsakdanja hoja krepi zdravje, izleti in pohodništvo pa ob koristi za zdravje ljudi tudi povežejo.  Foto: Tamino Petelinsek

Svetovna zdravstvena organizacija že 16 let opozarja na nujnost gibanja zaradi ohranjanja zdravja. Gibanju namenja 10. maj kot Svetovni dan gibanja. Podatki o škodljivosti zaležanega življenjskega sloga zlasti v razvitih državah so zaskrbljujoči. Premalo gibanja vpliva na pojav mnogih nevarnih in kroničnih bolezni, zaradi katerih ljudje prezgodaj umirajo.

S pomenom gibanja za zdravje ljudi seznanja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ljudi skuša prepričati, naj bodo telesno dejavni v vseh življenjskih obdobjih in v vseh okoljih.

Telesna aktivnost in duševno zdravje

Mnoge študije potrjujejo ugoden vpliv gibanja na duševno zdravje, saj se ob tem sprošča hormon dopamin, hormon sreče in zadovoljstva, kar zmanjšuje tudi potrebo po nezdravih prigrizkih in cigaretah pri kadilcih. Reviji Frontiers in Human Neuroscience sta objavili nizozemsko raziskavo, da so fizično aktivni ljudje bolj kreativni. Ameriška revija Journal of Adolescent Health je objavila znanstvene članke, da se tekačem okrepi zaupanje vase. Raziskave potrjujejo tudi ugodne izide, povezane z zmanjševanjem stresa.

Vpliv na težo

Vrsta raziskav in študij opozarja, da je pomanjkanje telesne dejavnosti lahko sprožilec resnih težav z zdravjem. S tem povezanih bolezni je v razvitem svetu vse več.

Podatki potrjujejo, da je v EU in pri nas vsaj 30 odstotkov odraslih premalo telesno aktivnih. Zdravniki poudarjajo, da veliko preveč sedimo in se vozimo v avtomobilih.

V Sloveniji ima večjo težo od priporočene skoraj 70 odstotkov odraslih moških in skoraj polovica odraslih žensk. Tudi vse več mladih in otrok se sooča s prekomerno telesno težo, kar je posledica preskromne telesne aktivnosti in nezdravih prehranjevalnih navad. V zadnjih 30 letih se je število debelih mladostnikov in otrok podvojilo.

Koliko gibanja je priporočeno?

Z aktivnejšim življenjskim slogom občutno zmanjšamo nevarnost za bolezni srca in ožilja, nižja sta krvni tlak in holesterol, manjša je možnost za nastanek kapi.

Po opozorilu NIJZ lahko redno gibanje zmanjša tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, raka na dojki in prostati. Telesna aktivnost ohranja zdravje mišic in skeleta.

Zdravniki svetujejo gibanje vsak dan. Otroci in mladostniki potrebujejo za zdrav razvoj na dan vsaj 60 minut dokaj intenzivnega telesnega napora. Pri odraslih raziskave potrjujejo, da je za vzdrževanje dobrega zdravja nujna vsak dan vsaj polurna zmerna telesna aktivnost ali na teden skupaj vsaj 75 minut dolga zelo intenzivna vadba.

Znanstveniki so že pred časom ugotovili, da sta sedenje in mirovanje telesa zaposlenih v pisarnah zelo škodljiva za zdravje. Učinek je podoben škodljivemu kajenju. Opirajo se na podatke, da tretjina tistih, ki niso aktivni umre prej kot ljudje, ki gojijo rekreacijo.

Telo se mora gibati

Čeprav živimo v času izjemnega napredka z vedno novimi izboljšavami in pripomočki za lajšanje naporov, zdravniki opozarjajo, da je genetska zasnova delovanja človeškega organizma nespremenjena in je telo še vedno odvisno od rednega gibanja ter naporov.

Od prednikov je človek podedoval takšno biološko zasnovo, da le z nenehnim gibanjem in obremenjevanjem telesa zagotavlja nemoteno delovanje vseh pomembnih telesnih funkcij. Zato se mora nujno vsak dan gibati - pešačiti, kolesariti, teči, trenirati kakšen šport, plavati, plesati, hoditi po stopnicah ... Temu se večina ljudi najraje izogne. Ljudje sedijo v službi, med lažjimi domačimi opravili, počivajo in poležavajo v prostem času (pred TV ekranom, računalnikom).

Življenjska doba se daljša zaradi vrste dejavnikov, med drugim zaradi boljših higienskih razmer, razvitejše medicine in vse boljših novih zdravil.

Lenobnost in pojav bolezni

Po oceni zdravnikov bi bila večina ljudi s sedečim delom veliko bolj zdrava, če bi vsak dan delali na njivi, v sadovnjaku, gozdu ali vsaj pešačili.

Zaradi predolgega mirovanja se tvori preveč krvnih maščob, kar pripomore k pojavu žolčnih kamnov, vpliva na pojav srčnih in žilnih bolezni ter krvnih strdkov, na neurejeno in leno prebavo ter zato na nastanek raka (na debelem črevesu in danki, na dojki). Zdravniki omenjajo še okrnjeno prekrvavljenost in zato preskopo preskrbo organizma s kisikom, oslabelost srčne mišice in pljuč ter nasploh notranjih organov. Vse to pripomore k pojavu kronične bolezni.

Čeprav se veliko ljudi giba v otroštvu in mladosti, telesna aktivnost upade že v srednjih letih. Tako izgubljajo mišično tkivo, ki ga nadomešča maščoba, telo izgublja moč in se hitreje stara, sklepi so vse manj gibljivi.

Redna telesna aktivnost utrjuje psihično počutje, pomaga premagovati stres in depresivnost, vliva voljo do življenja, krepi pozitiven odnos do okolice in samega sebe. Najnovejše raziskave potrjujejo, da redno gibanje zavira celo pojav demence in njeno napredovanje, prav tako Alcheimerjeve bolezni. Telesna aktivnost pospešuje rast zdravih celic povsod, tudi v možganih. Po najnovejših raziskava gibanje pripomore tudi k premagovanju rakavih bolezni.

Redno in intenzivno gibanje je zlasti pomembno za otroke in mladostnike, saj vpliva na celostni razvoj. Koristi razvoju in zdravju kosti, sklepov, mišic, motoričnih sposobnosti in možganov. Pripomore k boljši samopodobi in razvoju kognitivnih sposobnosti, krepi imunski sistem.


Najbolj brano