Sončni žarki nas ogrožajo tudi pri delu na prostem

Letošnje poletje, vsaj doslej, še ni pokazalo svoje izrazito vroče plati, tudi v prihodnjih dneh naj ne bi doživeli izrazitih temperaturnih skokov. Poletja pa še ni konec in kar precej ljudi tudi v najbolj žgočih dneh dela na prostem. To lahko predstavlja veliko tveganje, saj daljša izpostavljenost ultravijoličnemu (UV) sevanju lahko pospeši nastanek kožnega raka, visoke temperature pa lahko privedejo do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi do vročinske kapi.

LJUBLJANA > Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ) na ljubljanskem kliničnem centru nadaljuje lani začeto kampanjo ozaveščanja podjetij, katerih zaposleni poleti opravljajo dela na prostem. Gre predvsem za to, da bi podjetja poskrbela za ustrezno prilagoditev delovnih mest in uvedbo zaščitnih ukrepov, s katerimi bi čim bolj omejili negativne vplive sončnega sevanja in visokih temperatur na zdravje delavcev.

Več krajših odmorov

Med najpomembnejše sodijo organizacijski ukrepi, predvsem skrajšanje časa izpostavljenosti soncu med 10. in 16. uro, pa tudi zgodnejši začetek dela, deljen delovni čas, opravljanje težjih del v zgodnjih jutranjih urah, pa tudi kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci, če je to mogoče. Kot poudarjajo na inštitutu za medicino dela, je lahko zelo učinkovit ukrep oprema delovišča in delovnih strojev s premičnimi ali fiksnimi zastori ali senčniki, čeprav se zdi to komu neobičajno za naše kulturno okolje. Ob tem še dodajajo, da je nujno v vsakem primeru omogočiti delavcem, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in tudi daljši odmor za malico. V teh senčnih “oazah” pa naj bodo na voljo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolj primerna je sveža voda.

3000 ljudi vsako leto zboli za kožnim rakom. 700 ljudi zboli za melanomom, najnevarnejšo obliko kožnega raka. 150 ljudi letno umre zaradi kožnega raka.

Pomembna tudi obleka

Poleg ostalih ukrepov je potrebna tudi ustrezna zaščitna obleka, ki vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Oblačila naj bodo ohlapna in lahka, da omogočajo zračenje telesa, hkrati pa dovolj gosto tkana, da ne prepuščajo UV sevanja. Z izobraževanjem, nadzorom in opozarjanjem je treba zagotavljati, da bodo delavci ta priporočila upoštevali in ne bodo delali brez majice, s kratkimi rokavi ali v kratkih hlačah.

Med osebno varovalno opremo pri delu na soncu sodijo tudi pokrivala, ki naj zagotavljajo čim boljšo zaščito glave in hkrati omogočajo tudi zaščito nosu, uhljev, vratu, zatilja in ramen. UV sevanje povzroča tudi okvare oči, zato delavcem na prostem priporočajo uporabo sončnih očal z zaščito pred sevanjem UVA in UVB, ki se morajo tesno prilegati in biti oblikovana tako, da preprečijo sevanje v oči tudi od strani. Dele telesa, ki jih z osebno varovalno opremo ni mogoče varovati pred sončnimi žarki, predvsem obraz, bi morali zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem najmanj 30, vendar je to le dopolnitev vsem ostalim ukrepom.

Nevaren kožni rak

Podatki iz registra raka, ki ga vodi Onkološki inštitut, kažejo, da za kožnim rakom vsako leto zboli več kot 3000 ljudi, od tega za melanomom kot najnevarnejšo obliko približno 700. Več kot 150 bolnikov vsako leto zaradi kožnega raka tudi umre. K temu je treba dodati še sončne opekline in tveganje zaradi dela pri visokih temperaturah, od poškodb pri delu do zdravstvenih težav zaradi dehidracije in pregretja telesa.

Argumentov za pravočasno ukrepanje je torej več kot dovolj. Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa je v sklopu projekta Varno delo na soncu pripravil tudi izobraževalna gradiva, strokovna srečanja in delavnice.

---