Mravlje na pohodu

Mravlje so že zelo dejavne, rade pa vdirajo tudi v stanovanja. Nekateri jih skušajo pregnati na prijaznejši način in pri tem upoštevajo nasvete babic. Tako uporabljajo mlado orehovo listje, pecilni prašek, jabolčni kis, mešanico sode bikarbone in limoninega soka.

Poprova meta na vrtu naj bi jih celo zredčila. Dejstvo pa je, da mravlje iz bivališč učinkovito preženemo le z uporabo za to namenjenih pripravkov. Ob tem pa moramo dosledno upoštevati nasvet in priporočila proizvajalca.

Mravlje spadajo med insekte, kožokrilce. Živijo v velikih, dobro organiziranih kolonijah. Prisotne so na vseh kontinentih, največ jih je v vlažnih tropskih gozdovih. Ekološko so pomemben člen v naravni prehrambeni verigi.

Ko se njihov življenjski ciklus tesno prepleta s človekovim, so moteče in postanejo škodljivci. To velja zlasti za na novo naseljene vrste v okoljih, kjer nimajo naravnih sovražnikov.

Uradno je znanih okrog 800 vrst mravelj. Samci živijo kratek čas. Samica (kraljica) ima krila le ob parjenju, nato jih odvrže. Živi lahko deset in več let. Večina članov družine so spolno zakrnele samice, vojaki in delavke. Delavke in vojaki se razlikujejo po velikosti glave in čeljustih ter po delu, ki ga opravljajo. Vsi so brez kril in živijo do šest let. Nekateri imajo strupena žela, večina pa žleze z mravljinčjo kislino, ki jo po ugrizu izbrizgajo v rano. Vonj je zelo razvit, na tipalkah imajo vohalni organ. Razvoj poteka s preobrazbo (jajčece - ličinka - buba- odrasla mravlja).

Mravljišče je natančno organizirana združba. Gradijo in vzdržujejo ga delavke, varujejo vojaki. Pozimi se umaknejo globoko v zemljo, spomladi pa samice izležejo nova jajčeca. Razvojni cikel sklenejo brezkrilne delavke, poleti pa krilate samice in samci, ki v rojih vzletajo in se v zraku parijo. Zatem samci poginejo, samice si odgriznejo krila in se ob pomoči delavk zakopljejo na primernem mestu, kjer valijo jajčeca.

V mravljiščih lahko živijo različne vrste mravelj, z njimi tudi nekatere druge vrste insektov. Hranijo se z rastlinskimi sokovi, sadjem, mesom, poginulimi insekti ... Gre za socialne živali. Dobro se sporazumevajo - s prednjimi nogami, tipalkami, zvoki in izločanjem vonjav.

Znanih je več različnih načinov sožitja z različnimi drugimi živalmi in rastlinami. Mravlje so na dokaj visoki stopnji razvitosti, zmorejo se dobro prilagajati neugodnim razmeram in preživeti v naši bližini. Človek pa mora poskrbeti, da jih ohrani, ne ogroža, pa tudi ne uničuje v njihovem naravnem okolju.

Mag. JANEZ PIŠOT,

dr. vet. med.


Najbolj brano