Krčenje bolniških dopustov in nenujnih vrst zdravljenj

Že ves oktober zaznamuje predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je že v parlamentarni proceduri. Zaradi obsežnih pripomb in pomislekov, ki jih ministrstvo za zdravje ni upoštevalo, nanje pa resno opozarjajo združenja, ljudje ter zdravniške organizacije, zakonu grozi referendum. Aktivnostim zanj se je pridružila še zdravniška zbornica. Ministrica Milojka Kolar Celarc novelo zakona brani in ocenjuje za ljudem koristno, pravično in dobro.

Kako  bo zdravljenje financirano, s kolikšnimi in kakšnimi 
dajatvami vse, še ni natančno znano.    Foto: /
Kako bo zdravljenje financirano, s kolikšnimi in kakšnimi dajatvami vse, še ni natančno znano.  Foto: /

Predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je po javni razpravi januarja in po nekaterih dopolnitvah koalicija oktobra prejela v seznanitev, čeprav ga v finančnem delu zdravstveno ministrstvo še usklajuje s finančnim. Hkrati so prejeli tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi.

Nova dajatev

Možne predloge za ureditev financiranja dolgotrajne oskrbe je zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc predstavila nedavno v državnem svetu in izpostavila predlog nove dajatve za dolgotrajno oskrbo.

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije je v petek javno in odločno zavrnilo namigovanja, da naj bi v nekaterih ambulantah zbirali podpise v podporo referendumu. Omenja, da to ni možno in gre za zavajanje. Po veljavni zakonodaji so namreč za to predvideni posebni obrazci in je podpis treba overiti v upravni enoti ter original poslati pobudniku. V zasebnih ambulantah so na voljo le informacije o poteku zbiranja teh podpisov, saj morajo biti ljudje celovito seznanjeni tudi kot bolniki z vsem, kar se nanje naša.

Ena od različic predvideva dajatev v višini 2,55 odstotka od zavarovalne osnove, a ta vprašanja še usklajujejo z ministrstvom za finance. Tudi v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zdravstveno ministrstvo še nima konkretnih finančnih predlogov, ker to še usklajuje s finančnim ministrstvom.

Pripombe in resna opozorila

Niso še znana stališča poslanskih skupin o predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Že doslej pa sta SD in Desus poudarjala, da bodo popravki predloga, upoštevaje pripombe, tako obsežni, da bi moral ta zakon znova v javno obravnavo.

Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum Igor Muževič že javno opozarja na namerno zavajajočo izjavo Kolar Celarčeve, da se z novelo tega zakona za bolnike nič ne spreminja. Opozarja, da bo najkasneje v 15 letih 40 odstotkov vseh prebivalcev prisiljenih zamenjati osebnega zdravnika oziroma do njega potovati v drugi kraj, tudi veliko dlje kot doslej.

Glede koncesij Muževič poudarja, da bi “zakon moral omogočiti podaljšanje koncesije v primeru, da so bolniki zadovoljni s koncesionarjem, na kar pa ministrica nikakor noče pristati”. Novela zdaj natančno določa, da je mogoče koncesije podaljšati le ob soglasju zdravstvenega doma in zavoda za zdravstveno zavarovanje, vseeno, ali so bolniki zadovoljni s koncesionarjem.

Muževič omenja, da je bila ministrica večkrat opozorjena, da zamenjava zdravnika v osnovnem zdravstvu povečuje umrljivost ljudi. Zakon ne zaščiti bolnikov, še posebej ne najranljivejših starejših s kroničnimi obolenji.

Društvo za zdravje naroda je s predsednikom Jožefom Ivanom Ocvirkom začelo zbirati podpise za referendum. Sporoča, da je novela škodljiva za bolnike in da se bodo čakalne dobe le še podaljšale.

Kolar Celarčeva javno zagotavlja, da novela ne ukinja koncesij, temveč jih ureja na zakonit in transparenten način. Pa tudi, da se za bolnike nič ne spreminja in da zakon to bolje ureja od dosedanjega stanja. Zavrača navedbe, da bodo nekateri ostali brez osebnega zdravnika.

Priprave na referendum

Zbiranje podpisov za referendum se je začelo v začetku oktobra. Zbirata jih Društvo za zdravje naroda in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov.

Odzvala se je tudi Zdravniška zbornica Slovenije in sporočila, da bo po sklepu svoje skupščine aktivno sodelovala v zbiranju podpisov za referendum. Zbornica lahko aktivno sodeluje tudi v kampanji in jo lahko organizira.

Ministrica ocenjuje nagovarjanje bolnikov v ambulantah k podpisu pod zahtevo za referendum o noveli omenjenega zakona, kar naj bi počelo že omenjeno združenje zasebnikov, za neetično in zavajajoče. Zato je ministrstvo o tem obvestilo varuhinjo človekovih pravic.

Nič o predlogu za samozaposlene

Te dni je poslanska skupina Levica predstavila svoj predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po kateri bi samozaposlenim, ki ne zaposlujejo delavcev, bolniško nadomestilo od začetka zadržanosti od dela izplačal zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Ta predlog so v parlamentarno proceduro vložili že konec septembra.

Sporočajo, da so samozaposleni bistveno prikrajšani ob začasni zadržanosti z dela. Če zaradi bolezni prekinejo delo, izgubijo dohodek in celo ostanejo brez naročil. Zato so bolni prisiljeni delati. Samozaposleni so po zdaj veljavnem zakonu upravičeni do nadomestila za bolniško odsotnost šele po 30 delovnih dneh. Prvih 30 dni bolezni nadomestila ne prejemajo, ker nimajo delodajalca, ki bi jim ga izplačal. Šele z 31. dnem jim ga začne izplačevati ZZZS, kar je nečloveško.

Levica je že marca predlagala vladi, naj v okviru zdravstvene reforme samozaposlenim zagotovi pravico do bolniškega nadomestila. Ker je vlada to pobudo zavrnila, so novelo pripravili sami. Predvideli so tudi varovalko: delodajalci, ki nezakonito zaposlujejo samostojne podjetnike, bi morali ZZZS vrniti nadomestilo, ki ga je ta izplačal delavcu.

Kaj bo zamenjalo dopolnilno zavarovanje?

Predlog zakona prenaša opredelitev košarice pravic iz obveznega zavarovanja na zakonodajno raven. Ker pa to še ni usklajeno z ministrstvom za finance, še ni navedeno, kako naj bi bilo v prihodnje oblikovano doplačilo, ki nadomešča dopolnilno zavarovanje.

S sprva 360 členov jih zdaj novela vsebuje 484, ki določajo obseg obveznega zdravstvenega zavarovanja. To je sestavljeno iz zavarovanja za splošna tveganja in zavarovanja za poklicna tveganja. Med zavarovanja za splošna tveganja sodita zavarovanje za bolezni in poškodbe izven dela ter zavarovanje za preventivne zdravstvene programe. Zavarovanja za poklicna tveganja obsegajo zavarovanje za poškodbe pri delu, poklicne bolezni ter ugotavljanje poklicnih bolezni in zavarovanje za preventivni program na delovnem mestu.

Prihodek iz naslova obveznega zavarovanja je poleg prispevkov za zavarovanje za splošna tveganja in za zavarovanje za poklicna tveganja še zdravstveno doplačilo za zavarovanje za splošna tveganja. To naj bi nadomestilo prihodke zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, a opredelitev še ni.

Prispevek za zavarovanje za splošna tveganja ostaja enak, v višini 6,36 odstotka bruto plače za zaposlenega in 6,56 odstotka za delodajalca. Enak ostaja tudi prispevek za poklicna tveganja, torej 0,53 odstotka bruto plače. Obvezno zavarovanje se financira tudi iz državnega proračuna in iz drugih virov.

Predvideno je izenačenje višine prispevne stopnje za druge kategorije zavarovancev, na primer za kmete.

Iz podzakonskih aktov se v ta zakon prenašajo pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kar je zahteva ustavnega sodišča.

Na novo je sestavljen seznam zdravstvenih storitev, ki niso pravica iz obveznega zavarovanja. To so storitve, opravljene na zahtevo zavarovanca, čeprav po oceni pristojnega zdravnika ali zdravstvenega delavca niso potrebne glede na zdravstveno stanje. Iz sredstev ZZZS naj ne bi bile več plačane niti estetske operacije zaradi bolezni ali poškodb, ki niso potrebne za odpravo funkcionalne prizadetosti organa.

Obvezno zavarovanje ne bo več krilo spremembe spola, razen če je potrebna zaradi zdravstvenega stanja. Pa tudi ne zdravstvene storitve, namenjene streznitvi ob akutni alkoholiziranosti in tudi ne zdravstvene storitve zaradi samopoškodbe, storjene zaradi pridobitve koristi.

So pa zaradi ostrih protestov izločili določilo, ki je predvidevalo, da iz obveznega zavarovanja ne bi bilo krito zdravljenje necepljenih otrok.

Krajša bolniška odsotnost in nega

Predlog skrajšuje trajanje bolniške odsotnosti. Opredeljuje bolnikovo upravičenost zanj neprekinjeno najdlje dvanajst mesecev ali s prekinitvami v dveh letih najdlje 540 dni zaradi istega zdravstvenega stanja. Potem bo sledil predlog zavodu za pokojninsko zavarovanje za uveljavljanje pravice do nadomestila med trajnejšo nezmožnostjo za delo.

Drugače je opredeljena tudi pravica do denarnega nadomestila zaradi nege. Ta bo lahko trajala največ deset dni za otroka, starejšega od šestih let, in za partnerja. Do 20 dni pa bodo lahko osebe prejemale nadomestilo za nego, če je otrok star manj kot šest let, če je duševno ali telesno prizadet, in za nego odrasle osebe, ki je postavljena pod skrbništvo. Se pa lahko ta čas tudi podaljša.

Inštitut, liste zdravil in vloga ZZZS

Predvidena je ustanovitev inštituta za vrednotenje zdravstvenih tehnologij, ki bo pristojen za vrednotenje zdravstvenih tehnologij. Ocenjeval bi terapevtske koristi, dodano vrednost in razmerje med stroški ter koristjo posamezne zdravstvene storitve. Pripravil bi seznam teh storitev in določil metodologijo za njihovo razvrščanje v standardne in nestandardne.

ZZZS bi v treh letih po uveljavitvi zakona ustanovil portal e-liste zdravil.

Glede ZZZS predlog predvideva dva organa upravljanja ZZZS: generalnega direktorja in svet ZZZS, ne bi pa bilo več upravnega odbora in skupščine. Spreminja se tudi članstvo sveta ZZZS. Namesto devetih članov bi bilo po novem v svetu 13 članov - osem predstavnikov zavarovancev in pet iz vrst delodajalcev.

Imenovanje generalnega direktorja ZZZS bi bilo tudi v prihodnje pristojnost sveta zavoda, nato pa bi DZ dal soglasje. Mandat bi trajal pet let, posameznik bi bil lahko imenovan le dvakrat.

JASNA ARKO, STA


Najbolj brano