Izražajte ljubezen, pojdite po pomoč

Vse več otrok in mladostnikov je po ugotovitvah zdravnikov in pedagogov vse teže kos učnim obveznostim in pričakovanjem nekaterih staršev. To lahko privede do težav v duševnem zdravju - anksioznost in depresije. Oboje je treba čim prej prepoznati in poiskati pomoč, v družinskih odnosih pa skrbeti za primerno podporo, svetujejo ob začetku šolskega leta na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Topli družinski odnosi so poleg zdravega razvoja podlaga za 
gradnjo socialnih stikov z vrstniki in s širšo okolico. Foto: Tim Marshall
Topli družinski odnosi so poleg zdravega razvoja podlaga za gradnjo socialnih stikov z vrstniki in s širšo okolico. Foto: Tim Marshall

NIJZ je ob začetku šolskega leta pripravil spletni publikaciji s priporočili staršem, kako zmanjšati tveganja za pojav duševnih motenj pri otrocih in mladostnikih. Nastali sta na podlagi strokovnih ugotovitev, da med slovenskimi otroki in mladostniki zadnja leta narašča pojav anksioznih motenj, porasta depresije pa ni zaznati.

Anksiozne motnje odkrivajo zlasti pri dekletih in starejših mladostnikih. Skrbi podatek, da mladi sicer poročajo o depresiji in anksioznosti oziroma teh simptomih, le redki pa poiščejo strokovno pomoč. Zato morajo biti starši pozorni na obnašanje in počutje otrok in ko motnje dlje trajajo, poiskati pomoč. O tem svetujeta priročnika na spletu www.nijz.si/sl/priporocila-starsem-za-zmanjsanje-tveganja-za-pojav-dusevnih-motenj-pri-otrocih-in-mladostnikih.

Mladi v Sloveniji

Mednarodna raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju (raziskavo financira SZO) je bila tudi v Sloveniji opravljena leta 2014 med šolarji, starimi 11, 13 in 15 let. O subjektivnih občutjih depresivnosti (ki niso nujno diagnosticirana klinična depresija) je poročala dobra petina sodelujočih. Po podatkih ankete o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS) je istega leta 5,6 odstotka otrok med 15. in 19. letom starosti poročalo o anskioznosti in 7,7 odstotka od njih o depresiji. Glede na diagnostične kriterije so se vsaj blagi simptomi depresije pojavljali pri 29 odstotkih mladih.

Na anksiozne motnje in depresijo vplivajo družinski, družbeni, okoljski, skupnostni in kulturni dejavniki, so pa temelj družinski odnosi, ki vplivajo na otrokovo duševno zdravje. Odločilna je vloga staršev.

“Anksiozne motnje in depresijo prepoznavamo po nekaterih tipičnih znakih in spremembah vedenja, ki so pri mladih lahko nekoliko drugačni kot pri odraslih,” pojasnjujejo v NIJZ.

Znaki anksioznosti

Kako prepoznati anksioznost pri otroku? Priročnik navaja: “Gre za občutek tesnobnosti, nervoznosti, živčnosti oziroma pretirane zaskrbljenosti.” Ta občutja lahko sicer človeka motivirajo za reševanje vsakodnevnih težav. Doživljanje anksioznosti je po navadi običajen pojav v prehodnih oziroma novih življenjskih razmerah, kot so vključevanje v vrtec, pričetek pouka, prehod iz osnovne v srednjo šolo, selitev ...

Pomoč pa je nujna v primerih, kadar gre za močna, dolgo trajajoča občutja, ki so moteča za vsakodnevna opravila. Pri otrocih in mladostnikih se izražajo kot nepojasnjen strah pred nekaterimi situacijami, kot nenehna in nepotrebna skrb, premlevanje, občutljivost na kritiko, občutek osramočenosti. Hkrati otrok nujno vsakič potrebuje tolažbo, je pretirano sramežljiv, se izogiba druženju, joka pred odhodom v šolo, ne želi iti v šolo ali zavrača šolske dejavnosti. Prisotne so lahko nervozne navade, denimo grizenje nohtov in sesanje prsta. Otrok se hitro prestraši, se trese, je nemiren, hitro diha. Lahko se vede neobičajno za svojo starost in stopnjo razvoja.

Znaki depresije

Za depresijo so najbolj značilni žalostno razpoloženje oziroma potrtost, ki traja dlje časa in manjše zanimanje ter okrnjeno zadovoljstvo. Kaže se kot umik - zavračanje druženja, izogibanje družabnim dogodkom, otrok je tišji, manj opazen, razdražljiv, jezen, se bolj prepira s sorojenci in drugimi v družini, ima napade trme ali joka. Značilna so tudi nepojasnjena obdobja žalosti, otrok se ne zmore koncentrirati dlje časa, sanjari, zre v prazno, ne uživa v tem, kar ga je prej navduševalo, ima težave pri odločanju že za preproste zadeve. Lahko ima manj energije kot običajno, je upočasnjen, pojavljajo se nenehni občutek krivde ali manjvrednosti.

Starši naj bodo pozorni tudi na telesno počutje. Obe motnji se lahko izražata kot nepojasnjene telesne bolečine in težave: ponavljajoči se glavoboli, bolečine v trebuhu, slabost. Pojavita se lahko večji ali manjši apetit od običajnega in spremembe spanja (preveč in premalo spanca, prebujanje, nočne more).

Spletni publikaciji

Na voljo sta priročnika - prvi za otroke med šestim in enajstim letom starosti, drugi od dvanajstega leta dalje.

Dodana so priporočila, kako otroku izražati naklonjenost in sprejemanje, mu pomagati pri vzpostavljanju zdravih navad, nasveti za krepitev kakovostnih medosebnih odnosov in za razvijanje samostojnosti. Vsebujeta tudi nasvete o družinskih pravilih, ustvarjanju toplega vzdušja in podpore, načinih spodbujanja zdravega čustvenega razvoja in socialnih spretnosti. Dodan je seznam strokovnih ustanov in služb za pomoč.


Najbolj brano