Jajca so simbol življenja

Pred veliko nočjo vsi hitro pozabimo na - danes vemo - neupravičena opozorila o domnevni škodljivosti jajc in jih veliko skuhamo in pobarvamo v pirhe ali celo okrasimo kot pisanice in podobno. Prav je tako! Seveda pa ni prav, če potem pretiravamo in se jajc najemo do onemoglosti. Vsako pretiravanje škodi, pa čeprav je živilo še tako zdravo in zdravilno, saj vržemo telo iz ravnovesja.

Jajca so zdrava hrana. V njih je vse popolno, imajo vse razen vitamina C in vlaknin. Če se pošalim, res bi zaman iskali - dlako v jajcu. Popolnost jajc je nujnost, saj iz njih nastane novo življenje, so torej zasnova zanj; iz oplojenega jajca se razvije nov popoln organizem, sposoben samostojnega življenja. Za človeka je zato jajce simbol življenja.

Prav bi bilo, da bi se tega zavedali, ko jih bomo uživali. Že pračlovek je stikal za njimi in se krepčal z vsebino. Kmalu je človek tudi spoznal prednost udomačene reje kokoši, ki so prinašale več jajc, kot so jih petelini oplodili. Jajca so postala vsakdanja hrana, pomemben vir beljakovin, vitaminov in mineralov. To nalogo imajo še danes.

Jajca so popoln izdelek narave

Jajca so tako domača, da se mnogi niti ne vprašajo, kako so pridobljena, oziroma kaj so kokoši, gosi, race, prepelice ali noji uživali. Vsi že vemo, da so za dober pršut nujne dobre surovine. Ni vseeno, kako in s čim je bil prašič krmljen, se je gibal ali ne. Toda ista načela veljajo za kokoši in druge ptice nesnice. Ni namreč vseeno, ali se kokoši prosto gibljejo in pasejo po dvorišču ali ogradi, ali v siljeni intenzivni prireji ne vidijo ne neba ne zemlje...

Pravilno pridobljena jajca kokoši so merilo izkoristka beljakovin. Imajo indeks 100, kar pomeni, da jih lahko povsem izkoristimo. Kot celota iz beljaka in rumenjaka je jajce kokoši, ki se je pasla, popoln izdelek narave. Zaradi bogate aminokislinske sestave tudi popoln vir visokovrednih beljakovin. Jajca vsebujejo več vitaminov, med njimi vitamin A, D, E, B12, B2, B9, B7, B3 ter obilico mineralov: med njimi železo, cink in fosfor. Poudariti moramo holin ali vitamin B7, ki je ključen za tvorbo povezav med možganskimi celicami.

Jajca skuhamo in jih prerežemo na pol. Rumenjake uporabimo za nadev, beljake kot skledice. Prvi nadev: rumenjak zmešamo s polnomastno skuto, zmletimi orehi in sesekljanimi zelišči (peteršilj, drobnjak, majaron, bazilika), dodamo nekaj kapljic mleka in ščepec soli. Drugi nadev: rumenjak, nariban sir in korenček, zmleti lešniki, sol in poper. Tretji nadev: rumenjak, polnomastna skuta, sesekljani rdeča sladka paprika in česen, pretlačen avokado, limonin sok, malce mleka in ščepec soli. Četrti nadev: rumenjak, pretlačena tunina ali sardela ali prekajeni losos, malce skute, sol, poper ali druge začimbe po želji.

Odrešilni holin

Jajce je res bogato s holesterolom, vendar holin poskrbi za topnost holesterola in ga spreminja v nenevarno obliko. Holesterol je v telesu tudi koristen, na primer za nastajanje spolnih hormonov. Poleg njega je v jajcu precej lecitina, ki veže slab holesterol LDL. Najnovejše raziskave kažejo, da jajca celo varujejo srce in ožilje in zavirajo kronične vnetne procese. V 100 gramih jajc (ali v dveh jajcih kategorije “S”) je približno 230 miligramov holesterola. Na dan ga lahko brez škode zaužijemo približno 300 miligramov. Če upoštevamo, da ga dobimo še z drugo hrano, potem eno jajce na dan nikakor ne more škoditi. Če ob jajcih uživamo še vlaknine, je vsaka bojazen odveč. Jajca so nasitna in zdrava, zato jih radi vključujejo v diete za zniževanje telesne teže. V povprečju ima eno jajce le nekaj več kot 70 kilokalorij. Vendar si zapomnimo: vedno jejmo jajce kot celoto, nikdar samo beljaka ali rumenjaka!

Holin ali vitamin B7 sodeluje tudi pri emulgiranju maščob, da so lažje prebavljive. Dobro desetino mase jajca odpade na maščobe v rumenjaku. Med njimi je tri četrt enkrat ali večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Tu sta dve frakciji esencialnih maščobnih kislin omega 3, in sicer DHA in arahidonska kislina. Ker holin sodeluje pri sintezi fosfolipidov, krepi presnovo. Pomanjkanje holina pa vodi v razdražljivost, pozabljivost, nespečnost in glavobole.

Vitamin D le v jajcih kur s paše

Jajca imajo tudi vitamin D, vendar le, če so se kure pasle! V rumenjaku so antioksidativni karotenoidi za dober imunski sistem in varovanje pred prostimi radikali. Poudariti je treba zlasti lutein in zeaksantin, ki skrbita za dober vid in preprečujeta nastanek sive mrene. V jajcih pa ni ogljikovih hidratov, balastnih snovi, rastlinskih vlaknin in vitamina C.

Na policah trgovin je danes veliko jajc, razvrščenih po velikosti in načinu reje. Vendar izberite sveža jajca proste reje, pri kateri so se kokoši pasle. No, ne samo kokoši, saj danes lahko kupim tudi prepeličja, račja, gosja, puranja in nojeva jajca.

Vprašanja strokovnjakinji za zdravo prehrano lahko zastavite po elektronski pošti sobota@primorske.si ali po telefonu 01/518-53-45 oziroma 041/647-645. Marija Merljak je skupaj s hčerko Mojco Koman tudi avtorica knjižnih uspešnic Zdravje je naša odločitev, Zdrava prehrana je prava odločitev in Knjiga za zdravo življenje, nedavno pa je izšla še knjiga Olja za prehrano, zdravje in nego telesa, ki jo je napisala s snaho Petro Jakob Merljak.

Prepeličja jajca

Čeprav so majhna, so prepeličja jajca v podrobnostih različna po velikosti, obliki, barvi in sestavi. Tudi vzorci na lupini so različni; od temno rjavih do modrih, belih, s črnimi ali modrimi pegami. V primerjavi s kokošjimi imajo prepeličja jajca komaj šestino mase, od 10 do 12 gramov, vendar je v rumenjaku prepeličjih jajc približno enako razmerje maščob in beljakovin kot pri kokošjih jajcih. Z izjemo vitamina A in riboflavina je tudi vsebnost drugih vitaminov, rudnin in tudi energijska vrednost podobna kokošjemu jajcu. Lipidi v rumenjakih prepeličjih jajc so iz približno dveh tretjin nevtralnih lipidov in tretjine fosfolipidov. Podobni deleži veljajo tudi za kokošja, račja in puranja jajca. Holesterola je v jajcih prepelic nekaj manj kot v kokošjih. Pomnimo: zaradi debelejših jajčnih membran je mogoče prepeličja jajca dlje skladiščiti kot kokošja.

Puranja jajca

Puranja jajca so večja od kokošjih in z rdečkastim vzorcem na lupini. Po okusu in vsebnosti niso bistveno drugačna od kokošjih. Puranje jajce vsebuje veliko beljakovin, železa, vitamine A, B, B6, B12, riboflavin, pantotensko kislino, fosfor, magnezij, kalij in cink ter veliko selena, ki pomaga v boju z boleznimi.

Račja jajca

Račja jajca so enako velika kot kokošja, toda vsebujejo nekaj več beljakovin, kalcija, železa, kalija in drugih rudnin kot kokošja. So odličen vir vitamina B12 in vsebujejo večinoma le nenasičene maščobe. Okus imajo podoben ali enak kokošjim in jih lahko tudi v receptih preprosto zamenjamo s kokošjimi.

Gosja jajca

Večja je razlika med kokošjimi in gosjimi jajci. Gosja so do trikrat večja in po okusu intenzivnejša. V splošnem velja, da razmerje med količinami posameznih sestavin ne odstopa veliko ali izrazito glede na kokošja. Z enim gosjim jajcem dobimo velik delež dnevno priporočenih količin rudnin, zlasti železa in selena ter zaščitnih karotenoidnih snovi.

Nojeva jajca

Nojeva jajca izstopajo po svoji velikosti in z njimi lahko nahranimo okrog deset ljudi. Po volumnu in masi ustrezajo kar približno dvajsetim kokošjim jajcem. Tudi za nojeva jajca velja, da imajo podobno sestavo kot jajce kokoši in druge perutnine. Več pa je zlasti vitaminov E, A in K, kalcija, fosforja, pantotenske kisline proti stresu in nekaj folne kisline ter malo mangana.

Ko boste jutri sedli k obloženi velikonočni mizi, le brez slabe vesti sezite po pisanih pirhih in jih zaužijte z mislijo na popolnost narave, ki je uspela v navidez zelo preprostem jajcu združiti vse, kar je za življenje potrebno.

---