Zgodbe, ki jih pišejo jaslice

Muzej jaslic Gregorja Tozona v “vahtnici” ob cerkvi v Kazljah že kar nekaj let navdušuje številne obiskovalce. V njem je razstavljen le del njegove bogate zbirke, ki zdaj obsega že 200 jaslic z vsega sveta. Prav vsaka ima svojo zgodbo. Na božič in dan po njem bo na svojem dvorišču nasproti muzeja s pomočjo domačinov postavil tudi žive jaslice, ki vzbujajo vse več zanimanja.

Na razstavi v Kazljah je mogoče videti le del bogate zbirke jaslic. Foto: Petra Mezinec
Na razstavi v Kazljah je mogoče videti le del bogate zbirke jaslic. Foto: Petra Mezinec

Brez jaslic si je danes težko predstavljati božični čas, a ni bilo vedno tako. Uradni začetek jaslic je povezan s svetim Frančiškom Asiškim. Čeprav so bili prizori Jezusa, Marije in Jožefa že prej upodobljeni na freskah, sarkofagih in v katakombah, je prav Frančišek Asiški leta 1223 v votlini pri Grecciu postavil prve jaslice. Od tam so se razširile po vsem svetu, tudi v slovenske dežele.

V jaslicah upodobljena družina

Upokojeni režiser Gregor Tozon je ljubezen do jaslic črpal v družini. Po drugi svetovni vojni postavljanje jaslic ni bilo zaželeno, vendar je bil december v družini Tozon v Ljubljani kljub temu zanimiv in barvit. “Mama je v našem stanovanju organizirala prihod Miklavža. Zaradi tega je imela težave s takratno oblastjo,” se je spomnil ob našem obisku. Nadaljevalo se je s praznovanjem svetega večera: “Res je imela izjemen občutek. Še zdaj ne vem, kako ji je uspelo pričarati tako rajsko vzdušje. Spominjam se drevesca, okrašenega s svečkami. V veliki družini ni bilo bogastva, le božič je bil izjema. Darila je za božič prinašal Jezušček in ne Božiček.”

“Nič nimam proti plastiki, a vendarle me zanimajo posebnosti. Sem kar malo slabe volje, ko v trgovskih centrih vidim cele police jaslic. Več ali manj danes prodajajo jaslice v kompletu, ki so nared za takojšnjo postavitev. Vendar je postavitev jaslic podobna režiji, kar zahteva čas in premislek.”

Sestavni del božičnega časa pri Tozonovih je bilo tudi postavljanje jaslic. Glavni scenograf je bil oče, otroci so lahko postavili ovčke. Kako pomembno vlogo so imele jaslice, dokazuje tudi to, da je vsakemu od otrok ob poroki podarila komplet jaslic. “Sam sem dobil lesene. Če jih dobro pogledate, je jasno, da ni vseh figur izrezljala ista roka. Osrednje figure in kralji so izrezljani zelo natančno, pastirje pa je najbrž izdelal vajenec,” je pokazal na jaslice, ki so mu zelo ljube.

Posebne pa so tudi jaslice, ki jih je izdelal pleterski kartuzijan Wolfgang Kogler. “Mama ga je prosila, da bi izdelal ene jaslice zanjo. Obljubil ji je, da bo poskusil. Po dveh letih ji je sporočil, da so končane,” je še eno družinsko zgodbo delil zbiratelj. “Ko smo videli jaslice, nas je čakalo presenečenje. Pater se je v tem času pozanimal, kdo je moja mama. Na jaslicah je upodobil celo družino.” Na vrhu hlevčka je mama, ki dirigira zborčku šestih sinov. Štirje od njih držijo v rokah inštrumente, najmlajša dva pa prepevata. Šestnajst ovčk pa predstavlja število vnukov, vodi jih oče v podobi pastirja. Menih, ki se skriva za jaslicami, pa je kar pater Kogler, ki se je tako na edinstven način podpisal pod avtorstvo jaslic.

Papirnate jaslice so si lahko vsi privoščili

Upodabljanje družinskih članov v jaslicah je bilo značilno za bogate patricijske družine v Neaplju, kjer se lahko pohvalijo z bogato tradicijo jaslic. “V glavnih vlogah so seveda nastopali mož in žena, v stranskih pa služabniki in služabnice,” je pojasnil Gregor Tozon. Družinske jaslice so bile odvisne od premoženja družine. Zato ni čudno, da so bile v slovenskih deželah veliko časa precej redke.

Prve jaslice, dostopne za širši krog ljudi, so bile papirnate, ki so v naše kraje prihajale s Češke: “Ob novem letu oziroma za božič so ljudje ob koledarjih dobili tudi pole s figurami. Nato so jih izrezali in postavili. Te jaslice so bile najcenejše in so si jih lahko vsi privoščili.”

Med vojnama je Maksim Gaspari ustvaril tudi jugoslovanske jaslice. V njih najdemo Bosanca, Hrvata in Srba v nošah, Betlehem je Višnja Gora, kralji pridejo k Jezusu s kočijo lipicancev, Marija in Jožef pa sta oblečena v slovensko nošo. Na hrbtni strani jaslic so bile tudi skice z navodili za postavitev.

Baldahin navdihnil zamisel o živih jaslicah v Postojnski jami

Gregor Tozon ima danes v svoji zbirki približno 200 jaslic. Zbirati jih je začel po spletu naključij, v katerem pa igrajo pomembno vlogo prav danes zelo poznane žive jaslice v Postojnski jami. Za prve postavitve konec 80. let prejšnjega stoletja je zaslužen prav on. “Spomnim se, da sem takrat delal oddajo Slovenski oktet v Postojnski jami. Jamarji so bili zelo zadovoljni z osvetlitvijo, saj se je takrat prvič videla jama. Zato sem dobil ponudbo, da bi osvetlil jamo, kar sem seveda z veseljem sprejel. Jamo sem želel osvetlili tako, da je videti svetlobo, ne pa vira svetlobe.”

S takratnim tehničnim direktorjem sta si ogledala jamo: “Spomnim se, da sem, ko smo prišli v del jame Tarturus, zagledal kapnik 'baldahin'. Bil je točno tak kot hlevček v naših domačih jaslicah. Takrat sem dobil zamisel, da bi tu lahko postavili žive jaslice.”

Ostalo je zgodovina. Postojnske žive jaslice so postale tradicionalne, Gregorja Tozona pa so prijatelji začeli spoznavati kot ljubitelja jaslic. “Do takrat sem imel doma le ene jaslice. Kmalu po postavitvi živih jaslic v Postojnski jami pa mi je eden od prijateljev podaril jaslice, ker je vedel, da so mi všeč,” je o začetkih zbiranja jaslic povedal lastnik muzeja.

V hlevčku tudi lama, konj, bivol in celo medved

Prijatelji in znanci so mu začeli prinašati jaslice z vsega sveta in tudi sam je začel brskati za posebnimi jaslicami po bolšjih sejmih. “Sam sem, recimo, v Južni Ameriki na gostovanju s Pandurjevo Šeherezado kupil kar nekaj jaslic. Tam to ni nobena težava, ker jaslice prodajajo vse leto. Povsem drugače je v drugih državah po svetu,” je pojasnil. Vsako leto se njegova zbirka poveča za približno pet kompletov.

Razstava v Kazljah je tako tudi pravi sprehod po svetu. Niger, Madagaskar, Peru, Vietnam so le nekatere od držav, od koder prihajajo razstavljene jaslice. Prav vsaka ima svojo zgodbo. Raznolikost se ne odraža le v uporabljenih materialih, temveč tudi načinu, kako prikazujejo sveto družino. V južnoameriških jaslicah v hlevčku namesto za slovenske dežele značilnih osla in vola najdemo lame, v indijanskih jaslicah nad Jezusom bdi bivol in celo medved, v ruskih pa konj.

Edinstvene so krakovske jaslice - šopke. “Med obema vojnama je veliko Poljakov odšlo v Ameriko. Okrog božiča so pošiljali domov bonboniere. Bonboni so bili zaviti v poseben papir, staniol. Nekdo je iz tega papirja začel izdelovati Krakovsko katedralo, v njeno osrčje pa postavil sveto družino. Danes jih je na stotine. Otroci nosijo kot koledniki te jaslice naokrog in dobivajo darove.”

Jezušček na gugalnici

Gregorja Tozona privlačijo posebnosti v jaslicah, navdušuje ga domiselnost in hudomušnost. “Te so mi še posebej ljube. Marija in Jožef gledata v hlevček. Kot da ju mi ne bi zanimali,” se nasmehne, medtem ko v rokah drži jaslice, ki jih je kupil v Miljah. Na razstavi v Kazljah lahko vidimo tudi veliko miniaturnih jaslic, med katerimi izstopajo misijonarske jaslice, ravno pravšnje velikosti za v žep. Med bolj hudomušne sodijo jaslice z Jezuščkom na gugalnici in tiste, kjer je sveta družina v pisanem južnoameriškem avtobusu. Zanimive so tudi jaslice kiparke Lize Hribar. Na eni strani je sveta družina, ko pa jih obrnemo, na drugi strani zagledamo še svete tri kralje.

Na razstavi boste zaman iskali plastične jaslice: “Nič nimam proti plastiki, a vendarle me zanimajo posebnosti. Sem kar malo slabe volje, ko v trgovskih centrih vidim cele police jaslic. Več ali manj danes prodajajo jaslice v kompletu, ki so nared za takojšnjo postavitev. Vendar je postavitev jaslic podobna režiji, kar zahteva čas in premislek.” Stalno razstavo jaslic si lahko obiskovalci ogledajo po predhodni najavi. Zanimanja za jaslice je veliko, ne le v prazničnem času, je še povedal zbiratelj. Deli njegove zbirke so na ogled še na štirih razstavah.

Živim jaslicam se tudi tri desetletja kasneje ni odpovedal. Na njegovem dvorišču bo v prazničnih dneh, za božič in še dan kasneje, trikrat zapored postavil žive jaslice, v katerih bodo nastopali domačini.

In kaj navdušen zbiratelj svetuje ljudem, ki bodo v prihodnjih dneh postavljali jaslice? “Posebnega nasveta nimam. Le naj jih postavljajo.”


Najbolj brano