Zbranost ob koščku čokolade

Morda se vam poraja kopica vprašanj ob tem naslovu. Vendar je nekaj resnice v njem. Zakaj? Ker imata čokolada oziroma kakav precej magnezija v sebi. To pa je mineral, ki poskrbi za večjo zbranost.

Magnezij ni samo srebrno bela kovina, osmi najpogostejši element v naravi, ki sestavlja približno dva odstotka zemeljske skorje, ter trdna, a izredno lahka kovina, zato je nepogrešljiva v industriji visokozmogljivih zlitin za letalsko, raketno in drugo napredno tehnologijo. Magnezij je še kako pomemben za naše telo kot rudninska snov oziroma mineral, seveda ne v elementarni obliki, marveč v obliki magnezijevih soli. Pri tem gre zasluga njegovi lastnosti, da se razmeroma hitro raztaplja v vodi in tudi rad vstopa v številne povezave z drugimi minerali. Najlažje ga telo prepozna in uporabi v obliki magnezijevih citratov. Zato ni čudno, da je četrti najbolj razširjen element v človekovem telesu. V povprečju ga je okrog 24 gramov, od tega do 60 odstotkov v okostju, 39 odstotkov v celicah in en odstotek zunaj celic.

Magnezij za energijo in življenje

Magnezij je nepogrešljiv pri nastajanju energije oziroma pri metabolizmu ATP, kot pravimo. Pri funkcijah v telesu vedno nastopa tudi v kombinaciji ali soodnosu s kalcijem. Pri tem je pomembno njuno razmerje, 2:1 za kalcij. Skupaj s kalijem pa magnezij uravnava kislinsko-bazično ravnovesje. Sodeluje pri sintezi maščob, proteinov in nukleinskih kislin, zlasti DNA, poskrbi za izkoriščenje glukoze in vpliva na inzulin. Nujen je za krčenje srčne in drugih mišic ter za transport snovi skozi membrane. Uravnava možganske, srčno-žilne, hormonske in imunske funkcije.

Znaki pomanjkanja magnezija

Magnezij je najbolj učinkovita snov proti stresu, širi žile, s tem znižuje krvni tlak in vzdržuje enakomernejše bitje srca. Omogoča boljši spanec, saj pomirja razdraženi živčni sistem, zato ga je dobro uživati zvečer. Kadar ne spimo in imamo krče, razdražene mišice ali sindrom nemirnih nog, potrebujemo več magnezija! Več magnezija pomeni tudi več mitohondrijev v celicah, poveča se energijska presnova in večja bo naša fizična moč. Če bomo imeli dovolj magnezija v celicah, bomo imeli več uskladiščene energije, manj se bomo utrudili in si hitreje spet opomogli. V tem primeru je tudi boljše delovanje insulina in s tem prenos sladkorja v celice.

Ob pomanjkanju postanemo utrujeni, živčni, razdraženi, preobčutljivi za hrup in bolečino, mučijo nas zapeka, krči v trebuhu, glavoboli in pogoste migrene. Pri hudem stresu se magnezij hitro izloči iz telesa; zaznamo šumenje v ušesih in v drastičnem primeru celo nenadno izgubo sluha. Pomanjkanje moti energijsko presnovo v možganih, zmanjka nam nevrotransmiterjev, iz katerih nastajajo hormoni sreče.

Koliko magnezija potrebujemo?

Magnezij sodeluje v več kot 300 encimskih procesih, tudi pri razgradnji maščob in pri izločanju hormona PTH, ki uravnava homeostazo kalcija. Previsoka koncentracija magnezija zavira izločanje omenjenega hormona, kar lahko poruši mineralno razmerje. Priporočen dnevni vnos magnezija s hrano je odvisen od starosti in spola. Za odrasle ženske znaša 320 mg, za odrasle moške 420 mg. Pri ženskah se povečajo potrebe po magneziju med nosečnostjo in dojenjem, pri vseh ljudeh pa ob povečanem stresu in napornem športu. Večje so tudi potrebe, če jemljemo diuretike. Če priporočljiv dnevni vnos desetkrat presežemo, porušimo razmerje, kar povzroči diarejo in dehidracijo. Pri več kot petnajstkratni prekoračitvi lahko doživimo zastoj srca. Toda v praksi smo lahko brez skrbi, saj v razvitem svetu, v Evropi in Ameriki, težko zadostimo dejanskim potrebam po magneziju, saj ga je v industrijsko predelani hrani v primerjavi z izvorno le še nekaj deset odstotkov.

Kje ga dobimo?

Magnezij dobimo v kavi, čajih, kakavu, lešnikih, stročnicah in žitih, morskih sadežih, v začimbah in zeleni zelenjavi. Dober vir magnezija so tudi mineralne vode. Povsod, kjer je nujna večja vzdržljivost, pri hoji v hrib, pri kolesarjenju, teku, fitnesu in podobno, je treba povečati dnevni vnos magnezija. Zato je dobro imeti ob sebi steklenico mineralne vode z magnezijem in - temno čokolado. Pa tudi delo za pisalno mizo zahteva veliko magnezija, ker možgani potrebujejo kar tretjino magnezija za svoje delo.

Zadostne količine magnezija v meni preprečujejo tako imenovane vročinske valove, nosečnice ob pomanjkanju magnezija občutijo slabost in krče, včasih dobijo prezgodnje popadke. Več magnezija bi morale uživati tudi tiste, ki jemljejo kontracepcijske tablete, saj te tablete izločajo magnezij iz telesa.

Dobro je vedeti: Ker je intenzivno kmetijsko pridelovanje z uporabo umetnih gnojil ponavadi brez magnezija, je posledično zemlja brez njega in brez so tudi rastline. Ameriška dieta bogata z beljakovinami, sladkorji in maščobami, je prav tako siromašna z magnezijem.

Vedeti moramo, da telo ne more absorbirati in uporabiti vsega magnezija, ki ga zaužijemo. Sprejme največ do 40 odstotkov zaužitega magnezija; koncentracija se najbolj poveča štiri ure po zaužitju, ker absorbcija poteka šele v tankem črevesju. Količina sprejema je odvisna tudi od kalcija, mangana, cinka, kalija in fosforja in siceršnjih zalog magnezija v telesu. Izkoristek je odvisen tudi od količine proteinov v hrani ter vitaminov D, B1 in B6. Sprejem magnezija se zelo zmanjša tudi, če uživamo zelo mastno hrano, špinačo in rabarbaro, ker vsebujejo fosfate. Izločanje magnezija v urin pa pospešijo sladkor, kava in stres.

In za konec? Ne iščimo magnezija v lekarnah, marveč uživajmo vsakega po malem in telo nam bo hvaležno.

---