“Vse, kar si želim, je, da bi kdaj hodila”

Čeprav je zaradi težke okvare hrbtenice že od rojstva priklenjena na invalidski voziček - zaradi česar se sicer ne počuti prav nič drugačna od drugih, saj, kot pravi, “sem prav tako človek - govorim, mislim, se smejem” -, si 18-letna Koprčanka Eurona Llumnica najbolj od vsega želi, da bi kdaj lahko hodila. Žarek upanja ji prižiga operacija v Turčiji, za katero pa mora zbrati kar zajeten kup denarja.

 Foto: Petra Vidrih
Foto: Petra Vidrih

Za Eurono Llumnica se v ponedeljek začenja običajna “rutina”: čez teden bo obiskovala pouk v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (Cirius) Kamnik, kjer se šola za administratorja, vikende pa bo preživljala v domačem Kopru. A letošnje šolsko leto bo za Eurono vendarle drugačno. V tretji letnik namreč vstopa z mislijo, da bo morda lahko že kmalu prag učilnice prestopila sama, brez invalidskega vozička.

Upanje v Turčiji

Eurona se je rodila s spino bifido, to je stanje, pri katerem se vretenca ne izoblikujejo popolno, zadnji del hrbtenice je nezaraščen. Otrok ima lahko ohromele noge brez občutka ali refleksov, pogosto tudi hudo deformiran in ukrivljen hrbet ter druge prirojene napake. Prvi operativni poseg je Eurona prestala že mesec dni po rojstvu. Na začetku je še premikala prste na nogah, kasneje pa ne več. Eurona v resnici še nikdar si stopila na svoje noge. “Seveda je težko, da sem že vse življenje na vozičku, ampak na neki način sem se sprijaznila s tem, da ne morem hoditi,” pravi. “Čeprav ... Zdaj, ko sem izvedela, da obstaja upanje, je vse, kar si želim, to, da bi shodila,” pove sijočih oči.

Kako lahko pomagamo?

Družina Llumnica sredstva zbira na posebnem transakcijskem računu na banki Intesa San Paolo, Pristaniška 14, 6502 Koper

SWIFT - BIC: BAKOSI2X

Račun: IBAN: SI56 1010 0003 9695 014

Koristnik: Eurona Llumnica, Dolinska cesta 3F, 6000 Koper

Žarek upanja je njeni družini lani prižgal telefonski klic s Kosova. Sorodniki so sporočili, da so izvedeli za uspešen primer operacije deklice s spino bifido v Turčiji. Euronina družina ni odlašala; nemudoma so stopili v stik z bolnišnico Liv Hospital v Istanbulu in junija lani je Eurono pregledal tamkajšnji strokovnjak ter ocenil, da bi jo lahko operiral. Posegli bi v hrbtenico, jo naravnali, povezali bi živčevja. S terapijami z matičnimi celicami bi nato skušali vse potrebne procese v telesu spodbuditi. Izračun stroškov, brez upoštevanja morebitnih zapletov, znaša 57.500 evrov.

Denar mora zbrati sama

Družina se je polna upanja po pomoč obrnila na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki pa je Euronino prošnjo za odobritev zdravljenja v Turčiji zavrnil. Pomagala ni niti pritožba. Zdravstvena zavarovalnica jo je zavrnila kot neutemeljeno. Na podlagi priložene dokumentacije in po mnenju dveh zdravniških konzilijev - iz UKC Ljubljana in UKC Maribor - je v odločbi zapisano, da zdravljenje, kot ga želi Eurona, ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ter da ni pričakovati ozdravitve ali izboljšanja oziroma preprečitve nadaljnjega poslabšanja stanja. Obenem pa, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso izčrpane ter da ni dovolj znanstvenih dokazov, ki bi podpirali učinkovitost takega zdravljenja, kot ga ponujajo v Turčiji.

A Euronina družina se ne da. “Strokovnjaki v Turčiji pravijo, da je uspešnost takšne operacije kar 90-odstotna. Torej ima Eurona veliko možnosti, da bo lahko hodila. Ljudje z vsega sveta iščejo pomoč v tamkajšnji bolnišnici. Ni čudno, da imajo zaposlenih kar 16 prevajalcev,” hiti razlagati Euronina mamam Elvane, ki upa na pomoč dobrih ljudi. “Za našo družino je skoraj 60.000 evrov ogromen znesek, ki ga sami ne bomo zmogli zbrati,” prizna. Njena klepetava najstnica, ki komaj čaka, da zaključi šolanje in dobi službo, saj si nadvse želi biti samostojna, pa nam ob slovesu polna upanja zaupa: “Če bo operacija uspešna in bom končno shodila, kar si želim že od nekdaj, bom naredila eno veliko veliko žurko. Takšno, kot se spodobi, ko se ti uresniči največja želja.”


Najbolj brano