Slavni Slovenci v ZDA

“Čeprav nas je malo, menim, da so naši dosežki nadpovprečni. Naši izseljenci so izkoristili vse, kar je Amerika ponudila,” pravi Joe Valenčič iz Clevelanda. Najslavnejša Slovenka v ZDA je Melania Trump, v ameriško zgodovino pa so se zaradi svojih dosežkov v glasbi, znanosti, politiki in na drugih področjih zapisali še mnogi drugi. Med njimi so tudi Primorci.

Igralka Audrey Totter je zaslovela v filmih noir.  Njen oče je bil Slovenec, mama pa Švedinja.
Igralka Audrey Totter je zaslovela v filmih noir. Njen oče je bil Slovenec, mama pa Švedinja. 

Najbolj znan Američan primorskega rodu v rock glasbi je Micky Dolenz. Njegov oče George se je rodil v Trstu in odraščal v Gorici, pozneje pa je uspel v Hollywoodu, kjer je igral šarmantne Evropejce. Georgeov sin Micky se je rodil v Kaliforniji in nastopal v nadaljevankah. Ko so v 60. letih minulega stoletja v Hollywoodu iskali ameriško različico Beatlesov, so med štirimi fanti izbrali tudi Mickyja, ki je igral bobne in pel, med drugim v eni največjih uspešnic skupine I'm a Believer iz leta 1966.

Usodna fotografija lepega dekleta

Predavatelj, zgodovinar in scenarist Joe Valenčič iz Clevelanda je v Kopru na povabilo Inštituta za jezikoslovne študije ZRS predstavil dosežke ameriških Slovencev, razkril pa je tudi zgodbo svoje družine, ki prihaja s Primorske. Njegov ded je leta 1907 iz Novokračin na Bistriškem odšel v ZDA, kjer je v državi Washington delal kot gozdar. Čez nekaj časa se je preselil v Cleveland, kjer se je poročil in dobil dva otroka. V 20. letih je pri Valenčičevih najel sobo mlad moški iz Jelšan. Ko je njegova sestra dopolnila 16 let, se je dala slikati in bratu poslala sliko. “Moj oče je opazil to sliko in se takoj zaljubil. Odločil se je, da se nekega dne vrne v Slovenijo, da se poroči s tem lepim dekletom, in tako se je tudi zgodilo,” je srečanje svojih staršev opisal Valenčič. Po poroki sta odšla v ZDA, mama se je v Slovenijo vrnila le še enkrat, Joe pa je pri petih letih preživel vse poletje pri stricu v Jelšanah, kjer se je tudi naučil slovenskega jezika.

Deset let pozneje je z disko hitom zaslovela Andrea True. Andrea Truden - njeni predniki so iz Šapjan v Istri - je nastopala v filmih za odrasle, leta 1976 pa se je podala v glasbene vode in posnela disko hit More, more, more, ki ima danes na spletni strani youtube osem milijonov ogledov.

Slovenskega rodu je po materini strani tudi slavni jazz pianist Keith Jarreth. Klarinetist Irving Fazola ter sestri Liz in Ann Callaway, ki sta poznani na newyorški jazz sceni, imajo prav tako slovenske prednike.

Maša s harmoniko

Posebno mesto imata med ameriškimi Slovenci harmonika in polka. Ameriški kralj polke Frankie Yankovic - njegovi predniki so s Krasa - je sredi minulega stoletja slovenske narodne pesmi priredil za širšo ameriško občinstvo. “Dve zlati plošči je dobil 15 let prej, preden je Frank Sinatra dobil svojo prvo. Z založbo Columbia je podpisal pogodbo za 25 let, kar je bil privilegij redko katerega glasbenika,” o njegovi priljubljenosti pravi Joe Valenčič, ki že leta zbira podatke o Slovencih v ZDA. Med harmonikarji je bil priznan tudi Johnny Vadnal, čigar predniki so bili iz okolice Sežane.

Zanimivo je, da si je leta 1972 polka utrla pot tudi v cerkev - nastala je polka maša. “Namesto orgel imamo v cerkvi polka ansambel. Melodije pesmi so znane narodne slovenske pesmi ali pesmi Lojzeta Slaka, besedila pa so liturgična,” pojasnjuje Valenčič. “Namesto 'adijo, pa zdrava ostani' pojemo 'adijo, maša je končana', namesto 'hej prijatelj' pojemo 'smo kristjani' in tako dalje ...” Najbolj znan polka župnik je bil Frank Perkovič, ki je posnel polka mašo in prodal 100.000 plošč.

Sinovi gostilničarjev prvi na univerzo

Posebej pomembne so bile za ameriške Slovence gostilne. “Bile so prvi kulturni domovi. Naši ljudje so potrebovali prostore za veselice, poroke, dobro pijačo ... Gostilne so bile kot križišča. Gostilničar ni samo točil vino in pivo, ampak je tudi financiral, dajal nasvete, pomagal pri pravnih težavah, bil je kot boter skupnosti,” pravi Valenčič. Gostilničarji so bili tudi eni redkih, ki so bili dovolj premožni, da so svoje sinove poslali na univerze. “Zato so bili prvi znani politiki večinoma otroci gostilničarjev,” pojasnjuje Valenčič.

Pravnik Frank Lovše je postal župan Clevelanda in s tem tudi prvi župan slovenskega rodu v katerem od ameriških velemest. Postal je tudi senator in guverner države Ohio. Župan Clevelanda, pa tudi senator in guverner države Ohio je bil tudi George Voinovich. Slovenskega rodu je tudi demokratski senator iz države Iowa Tom Harkin, danes najbolj znana političarka slovenskih korenin pa je Amy Klobuchar, senatorka iz države Minnesota. “Slovenci smo ponosni nanjo, ker za vsak božič peče potice in jih pošilja svojim senatorjem in drugim politikom,” pravi Valenčič.

V ameriški zgodovini ima svoje mesto tudi borka za pravice delavcev Anna Klobuchar Clemenc. Med stavko rudarjev v letih 1913 in 1914 v Michiganu je matere, žene in hčere rudarjev vsako nedeljo zjutraj vodila na dom lastnika rudnika, kjer so izrazile solidarnost z delavci. Svoje mesto je dobila v Hramu slavnih žensk Michigana, o njej so napisali celo opero.

Ameriški Slovenci so si častne nazive prislužili tudi v vojski, denimo Ferdinand Češarek, ki je bil general ameriške armade, in Ronald Zlatoper, admiral flote na Pacifiku. V zgodovino pa se je zapisal tudi Matt Cvetic iz Pittsburgha, ki je v času lova na čarovnice po drugi svetovni vojni ovajal komuniste. “V društvih in organizacijah se je predstavljal kot največji komunist, v ozadju pa je bil ovaduh za FBI,” razlaga Valenčič. Cvetic je o svojem delovanju napisal knjigo, po kateri so leta 1951 posneli film Bil sem komunist v službi FBI.

Jugoslovanska lepotica v Hollywoodu

Kar nekaj Američanov slovenskega rodu se je uveljavilo tudi v svetu filma. Za prvo jugoslovansko lepotico v Hollywoodu velja Rozalija Sršen ali Zalla Zarana, ki je pred odhodom v Ameriko pri 17 letih živela tudi v Vipavi. Nastopala je večinoma v stranskih vlogah nemih filmov, kjer je igrala eksotične in usodne ženske. Iz filmskega sveta se je umaknila, ko se je uveljavil zvočni film.

Rozalija Sršen

Laura La Plante, po mamini strani Turk, je bila zelo priljubljena igralka v komedijah konec 20. let, v noir filmih v 40. in 50. letih pa se je uveljavila lepotica Audrey Totter, po očetu Slovenka in po mami Švedinja. Danes je v ZDA priljubljena otroška igralka Ursula Parker, po mami Slovenka, ki je ob televizijskih serijah zaigrala tudi v filmih z zvezdniki, kot so Nicole Kidman, Tilda Swinton in Al Pacino.

Slovenski pastir in irski menih

Slovenci niso ostali neopaženi niti v literaturi, Louis Adamič se je leta 1931 uveljavil s knjigo Dinamit, v kateri pripoveduje o socialnih bojih v ZDA. Sicer pa so ameriški Slovenci med prvo in drugo svetovno vojno doživljali pravo renesanso, ugotavlja Valenčič. Tedaj so imeli v vsakem slovenskem domu pevski zbor, dramsko društvo, čitalnice, dobrodelna društva ... “Med vojnama je bilo toliko pevskih zborov, da si lahko izbral zbor po svojem okusu,” razkriva bogato kulturno zgodovino.

Slovenci so imeli v ZDA več svojih revij. Ana Praček Krasna iz Dolge poljane je bila založnica in urednica revije Glas naroda, v založništvu je delala tudi Vida Ponikvar, ki je bila vplivna tudi v politiki. Številne nagrade je za svoje delo prejel karikaturist Don Orehek - po informacijah Valenčiča so njegovi predniki z gradu Orehek. Po mamini strani je slovenskega rodu tudi pesnik in performer Ray McNiece, njegov oče pa je Irec. Nekoč je izjavil: “V mojem telesu se borita slovenski pastir in irski menih.”

Don Orehek je v ZDA poznan po svojih karikaturah, za katere je prejel številne nagrade.

Kranjske klobase za astronavte

Nekateri ameriški Slovenci so sodelovali tudi pri izumih, denimo France Rode, ki bil v 70. letih del ekipe, ki je naredila prvi žepni kalkulator, in Joseph Sutter, “oče” boeinga 747.

Slovenskega rodu so tudi štirje astronavti, med njimi Sunita Williams, ki je po očetovi strani Indijka, po mamini pa Slovenka. Ob njenem odhodu v vesolje so v božičnem paketu z njo poletele tudi kranjske klobase.

Za vesoljsko agencijo Nasa danes delajo tudi Dušan Petrač, Uroš Seljak in Koprčan Anže Slosar, Jure Leskovec pa predava na priznani univerzi Stanford.

Poroka z Arthurjem Millerjem

Fotografinja Inge Morath, po mamini strani Slovenka, je v ZDA najbolj znana po fotografijah Marilyn Monroe med snemanjem njenega zadnjega filma. Leta 1962 se je Morathova poročila z Arhurjem Millerjem, ki je bil tik pred tem, med letoma 1956 in 1961, poročen z Marilyn Monroe.

Slovenci so se uveljavili tudi na plesnih odrih. Modernistična plesalka Desha Delteil oziroma Daša Podgoršek, ki po mamini strani prihaja iz Kamenj pri Ajdovščini, je zaslovela leta 1929 v musicalu Glorifying the American Girl, kjer je plesala z baloni, v sodobnem plesu pa izstopata Chris Komar in Tadej Brdnik iz plesnih ansamblov Merce Cunningham in Martha Graham.

Med oblikovalci keramike je cenjen Paul Bogataj, John Kapel - njegovi predniki so iz Neverk - pa je ugleden oblikovalec pohištva. Med najbolj znanimi športniki slovenskega rodu je igralka baseballa Dorothy Kamenshek, ki jo je v filmu upodobila Geena Davis. Telovadec Peter Vidmar je na poletnih olimpijskih igrah leta 1984 v Los Angelesu osvojil dve zlati in srebrno medaljo, John Godina pa si je v metu krogle na olimpijskih igrah leta 1996 v Atlanti priboril srebrno medaljo, leta 2000 v Syndeyju pa bronasto. Danes sta med najbolj prepoznavnimi slovenskimi športniki v ZDA Goran Dragić in Anže Kopitar, približuje pa se jima tudi Luka Dončić.


Najbolj brano