Počitnice med vinogradi

Spajanje vinarstva in turizma je lahko zgodba o uspehu. To dokazujejo pri Saksidovih v Zaloščah, kjer imajo turistično kmetijo in kamp, julija in avgusta pa so vse kapacitete polno zasedene. 140 nočitev dnevno sredi vinogradov beležijo te dni, ko na njihovem posestvu dopustujejo pretežno gostje iz držav Beneluksa, navdušeni nad ambientom in vinsko ter kulinarično ponudbo.

Kamp med vinogradi, ki je konec lanskega leta kot drugi v Sloveniji prejel okoljski znak Ecocamping, kar pomeni, da gre za okolju prijazen kamp, je nekoliko odročen, a v dobi novih tehnologij bistveno lažje dostopen. “Tu smo že tretjič. Zaradi čudovitega razgleda, okolice, zaradi dobre hrane in dobrega vina. Ta kraj nam je zelo všeč,” nam je med jutranjo kavo pred avtodomom na enem od dvajsetih urejenih postajališč, ki jih obiskovalcem z avtodomi nudijo v kampu Saksida, zaupal Christophe Tops iz Belgije.

Ko sta z ženo med iskanjem prenočišča lani poleti prvič prišla v Zalošče, je bil zelo prijetno presenečen nad večerjo, ki so jima jo ponudili, saj je pričakoval, da bo hrana v kampu v najboljšem primeru nekaj povprečnega, bila pa je odlična. Zato je tudi nekaterim prijateljem iz Belgije predlagal, naj pridejo v Zalošče. In so prišli in tudi oni so bili navdušeni.

“Mislim, da je spajanje turizma z vinom kar pomemben magnet. To je naš adut. Po tem smo drugačni od drugih. Gostje dejansko bivajo med vinogradi, kar ima svoj čar.”

Ingrid SaksidaTuristična kmetija in kamp Saksida

“Ni vino tisto, ki naju je pritegnilo. Sam nisem velik ljubitelj vina, vseeno pa sem ga poskusil in tukajšnje vino je zelo dobro, tako da bom odnesel nekaj steklenic domov,” je še povedal belgijski gost, ki je med letošnjim obiskom Slovenije osvojil Triglav in na nekoliko zahtevnejšem nivoju ponovil soteskanje, s katerim se je prvič srečal med lanskim dopustovanjem v kampu Saksida.

“To je res lep kraj za počitek. Zelo sva zadovoljna. Uživava tudi v dobri hrani in vinu,” je povedala Edine Hiddink z Nizozemske, ki si je skupaj s fantom šotor postavila kar med trtami, tako kot v vrhuncu sezone še mnogi drugi. Za kamp sta izvedela od prijateljev in se v njem ustavila po tem, ko sta obiskala slovensko obalo, kjer je bilo za njun okus preveč gneče.

Bivanje med vinogradi ima svoj čar

“Mislim, da je spajanje turizma z vinom kar pomemben magnet. To je naš adut. Po tem smo drugačni od drugih. Gostje dejansko bivajo med vinogradi, kar ima svoj čar,” je povedala Ingrid Saksida, ki z družino vodi Turistično kmetijo in kamp Saksida, kar glede na to, da je velika večina tujcev, promovirajo predvsem kot Saksida Wine & Camping Resort.

Začeli so pred trinajstimi leti. Z devetimi prostori za avtodome in sanitarijami, potem pa so ponudbo vsako leto dopolnjevali in širili. Oče Jožko skrbi za vino. Za področje vinogradništva in vinarstva imajo še enega zaposlenega, pa tudi Ingrid pomaga, ker ji je to všeč, sicer pa skrbi še za turizem, mož Marko Bolčina pa je zadolžen za kuhinjo oziroma kulinariko.

Štirim redno zaposlenim se na vrhuncu sezone pridružijo študentje in pogodbeni delavci. Med našim obiskom je za dobro počutje gostov skrbelo trinajst ljudi. Zdaj, v špici sezone, imajo vse kapacitete zapolnjene. Na dvajsetih postajališčih za avtodome, dvajsetih mestih za šotore in v petih mobilnih hišicah lahko sprejmejo približno 150 gostov.

“Letos je obisk še nekoliko boljši kot lani, gostov je za kakšnih petnajst odstotkov več, sicer pa nam obisk vsako leto raste,“ je še pojasnila Ingrid Saksida, a poudarila, da tudi zaradi širjenja, saj so pred dvema letoma kamp precej povečali, tako da so skoraj podvojili njegove kapacitete, letos pa so dodali še eno mobilno hišico. Že lani so za obiskovalce med trtami postavili orodja za fitnes na prostem, bazen za osvežitev v najbolj vročih dneh pa imajo že nekaj let.

Med obiskovalci prevladujejo gostje iz držav Beneluksa. Nizozemci in Belgijci na višku sezone predstavljajo več kot 80 odstotkov vseh gostov. Izven sezone je nekoliko več nemških gostov, Slovencev je bolj za vzorec, pa čeprav je med njimi tudi nekaj takih, ki se redno vračajo.

Gostje se pri njih sicer v povprečju ustavijo za slabe tri dni, natančneje za 2,8 dneva, sicer pa je to zelo odvisno od načina potovanja. Pri avtodomih je dvo- ali tridnevni postanek že maksimum, obiskovalci s šotori ali tisti v mobilnih hiškah pa lahko ostanejo tudi teden dni in več, celo 14 dni. “Kar se ponudbe tiče, sta pri nas zagotovo vodilna vino in hrana. Po tem nas poznajo in predvsem zaradi tega se vračajo. Seveda pa to ni dovolj. S tem lahko goste zadržiš za dan ali dva, tako da smo razširili ponudbo. Gostom ponujamo tudi bazen in fitnes. Veliko povprašujejo po kolesarjenju, pohodništvu, po športnih aktivnostih. Letos je pravi hit veslanje s kajaki po reki Vipavi. Gostje kampa se veliko odločajo za to,” je še povedala Saksidova.

Zaradi dobre ponudbe podaljšajo bivanje

Odločitev izpred nekaj let, da se usmerijo tudi v turistično ponudbo, se jim je obrestovala. Danes imajo med gosti veliko takih, ki pridejo na počitnice v Slovenijo, ker ima Slovenija zelo dobro promocijo, pri njih pa se ustavijo, ker so ravno na poti med morjem in hribi. “In potem, namesto da bi ostali en dan, zaradi boljše ponudbe ostanejo več dni,” je še povedala Ingrid Saksida. Seveda obiskovalcem predstavijo tudi proces pridelave vina. V času, ko je kamp poln, organizirajo ob večerih tudi vinske ture. Goste povabijo v vinograd, kjer jim pokažejo in razložijo potek pridelave vina, tako da imajo neke vrste izobraževanje in degustacijo istočasno. Obdelujejo pet hektarjev vinogradov, kar pomeni, da vsako sezono v povprečju pridelajo približno 30.000 litrov vina.

Vsak večer v restavraciji s 35 sedeži pripravijo večerje s šesthodnim jedilnikom z različnimi vini in praviloma vsak od gostov kampa vsaj enkrat med bivanjem pride na večerjo. “Mislim, da kulinarika v naši ponudbi najbolj izstopa, saj gostje v kampu ne pričakujejo takega nivoja. Veliko imamo rednih gostov, ki že deset let prihajajo predvsem zaradi tega,” je še povedala Ingrid Saksida in dodala, da so v restavracijo seveda vabljeni tudi zunanji gostje, ne le obiskovalci kampa, med katerimi je veliko družin z majhnimi otroki, saj je kamp še vedno majhen in varen, tako da se družine v njem zelo dobro počutijo.

Prostorsko se prav veliko ne nameravajo več širiti. Kakšno mobilno hišico bodo še dodali, pa še kakšno parcelo za kampiranje, radi pa bi podaljšali sezono. Do konca letošnjega avgusta so polno zasedeni. Tudi za september so mobilne hišice večinoma že rezervirane. “V kampu pa po 25. avgustu obisk zelo pade, ker se bliža šola in družine gredo, potem pa pridejo drugi gostje - pari, starejši, upokojenci, ki so odlični gostje, a jih po številu ni več toliko. V tem segmentu je mogoče še veliko narediti,” je še pojasnila sogovornica, ki je prepričana, da bi morali v destinaciji več delati prav na tem, saj julija in avgusta ni nobena težava napolniti kapacitet, takrat je tudi na Goriškem vse polno.

“Maj, junij in september pa zagotovo še vsaj polovica oktobra so meseci, ki so več kot primerni za aktivnosti na prostem, pa tudi med ljudmi, ki niso vezani na otroke, je veliko takih, ki v tem obdobju še veliko potujejo. Ta čas je še neizkoriščen. Ampak, kar se tega tiče, sami težko kaj naredimo. Tu mora biti več dogajanja v okolici, na tem področju bi morala regija več narediti, saj imamo veliko rezerv. To je absolutno potencial, na katerem bi bilo treba delati,” je še povedala Saksidova.

O tem, kako ljudje izvedo zanje, je povedala, da so vključeni v vse pomembnejše evropske vodnike, sodelujejo pa tudi na sejmih oziroma kar veliko delajo na promociji, saj se zavedajo, da zaradi označevalnih tabel ob cesti gost ne bo prišel, ampak bo ponudnika le laže našel.

Kot eko kamp so še bolj zavezani k skrbi za okolje

Okoljski znak Ecocamping, s katerim se prvič ponašajo v letošnji sezoni, jim pomeni možnost, da dodatno pritegnejo tiste ljudi, ki iščejo bolj zeleno usmerjeni turizem, mir in stik z naravo. Še posebej v tujini ta znak veliko pripomore tudi pri promociji. Za to, da so ga prejeli, so morali izpolniti kar nekaj pogojev, od nadzora in monitoringa nad porabo vode in električne energije do bolj strogega ločevanja odpadkov in ozaveščanja ljudi, ki načeloma to že vse vedo in znajo, a če ni zelo jasno napisano in označeno, niso tako pozorni na to.

“Z vključitvijo v to shemo želimo, da naš kamp ostane okolju in človeku prijazna zelena oaza. V spoštovanju do narave uporabljamo čim več povratne embalaže. Varčujemo z vodo, uporabljamo naravna čistila, pri svojem poslovanju ločujemo odpadke in k temu vabimo tudi svoje goste. Tudi v našem gostinskem lokalu stremimo k temu, da smo zeleni in okolju prijazni, zato izbiramo surovine lokalnih pridelovalcev,” piše na njihovi spletni strani.

“Gre za filozofijo, h kateri pristopiš, in potem moraš te zaveze izpolnjevati, sicer ti znak vzamejo, tako da nek napredek na tem področju mora biti,” je še pojasnila Saksidova in dodala, da so bili v kampu že pred tem zeleno usmerjeni. Že od vsega začetka si prizadevajo ustvariti zeleni kotiček, kjer si človek in okolje prijateljsko podajata roki in skupaj oblikujeta vsebino prostora, ki se loči od vsakdana in dnevne rutine. To jim, glede na videno in predstavljeno, zelo dobro uspeva.

---