“Vsak lahko izboljša družbo”

Pravična trgovina ni samo prostor za prodajo izdelkov po načelu etične proizvodnje. To je način, s katerim lahko vsak dan v svojem malem svetu -dokažemo, da so vsem ljudem priznane osnovne človekove pravice. Gre skratka za zagotovitev dostojnih delovnih in življenjskih razmer vsem prebivalcem sveta.

V to trdno verjame Marija Besednjak, septembrska osebnost Primorske, ki z 20 prostovoljci upravlja pravično trgovino Senza Confini - Brez meja v tržaškem mestnem središču. Po njenem mnenju se marsikateri posameznik sicer zgraža nad razmerami v družbi, ne gre pa čez to mejo. “Naše poslanstvo je ljudi spodbuditi, da presežejo trenutno ogorčenje. Vsak človek lahko veliko naredi in s tem izboljša družbo, v kateri živimo,” je pojasnila.

Združenje Senza Confini - Brez meja je nastalo leta 1993 na pobudo skupine študentov in študentk tržaške univerze. Z izbranim imenom so hoteli poudariti, da sta v Trstu slovenska in italijanska skupnost enakopravni.

Vsi septembrski kandidati

Kandidati za mesečno osebnost Primorske so bili v septembru še Borut Jerman, pobudnik projekta Narišimo obalo, Matija Pipan, vzdrževalec golf igrišč, ki je skrbel za elito golfistov na Ryderjevem pokalu, in Andraž Furlan, ki je skupaj s člani društva Mladi Renče-Vogrsko z Lakeness festivalom postavil Vipavsko dolino na festivalski zemljevid.Pogovoru z zmagovalko Marijo Besednjak lahko prisluhnete tudi na Radiu Koper, danes ob 11. uri. Na Radiu Trst A bodo pogovor predvajali v ponedeljek ob 12. uri.

Izžrebali smo ...

Med tistimi, ki so glasovali za septembrsko osebnost Primorske, smo izžrebali tri dobitnike nagrad Primorskih novic. Prejmejo jih Bruna Peršolja iz Huma, Nal Špacapan iz Volčje Drage in Lidija Škaper iz Podsabotina.

V ospredje postavljajo izkoriščanje delovne sile

“Na poletni veselici sem skoraj slučajno naletela na stojnico prostovoljcev in sem bila dobesedno očarana. Želela sem biti del te vzajemne mreže,” je povedala sogovornica. Od tedaj je minilo že več kot dvajset let. Na začetku je bila trgovina čisto mala, ponudba v njej pa se je postopoma širila. V Ulici Torrebianca poleg hrane, zlasti osnovnih tropskih pridelkov, ponujajo še obrtniške izdelke, keramiko, pa tudi nakit in obleke. Naša sogovornica se je preizkusila v vseh stopnjah sodelovanja, od dežurstva v trgovini do organizacijskih opravil, dokler ni leta 2011 postala predsednica združenja.

Stvari pa se niso v njenem pojmovanju bistveno spremenile, saj z isto vnemo še naprej udejanja temeljna vodila združenja. Kot je poudarila, industrijska proizvodnja danes v glavnem temelji na povezavi med multinacionalkami in “tradicionalnimi” veleblagovnicami. Veliki kolosi služijo na račun že tako socialno ogroženih skupin. Razlika med revnimi in bogatimi zaskrbljujoče narašča in ravno tako neizmerna škoda naravi.

Nič čudnega torej, da je dejavnost združenja nadvse raznolika in pestra. Prirejajo namreč celo vrsto prireditev in dogodkov, na katerih v ospredje postavljajo najbolj pereče probleme izkoriščanja delovne sile in snujejo predloge za rešitev socialnih problemov oziroma za odpravo krivic. To skušajo storiti čim bolj nekonvencionalno in domiselno. Svojo 25-letnico so tako ob koncu septembra proslavili z likovnim ekstemporom na mestnih ulicah z naslovom Pisane razsežnosti. Razmišljanje o stikih, srečanjih, prepletanju drugačnosti in sprejemanju različnosti so spojili z ustvarjalno sporočilnostjo umetnosti.

Ves čas namenja poslanstvu socialne pravičnosti

Marija Besednjak o sebi pove le nekaj besed, ki pa niso zato nič manj povedne: “Sem čisto navadna oseba, pripadnica slovenske manjšine v Italiji, Barkovljanka po rodu. Najprej sem bila učiteljica, nato dolgo let uslužbenka v uradu za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo Julijsko krajino. Uradno pravijo, da sem upokojena. Osebno pa raje rečem, da sem zamenjala službo. Ves svoj čas namenjam poslanstvu socialne pravičnosti.” Pri tem ji je v veliko pomoč tudi trma, na katero je bežno namignila. Če v nekaj verjame, v tem tudi vztraja, dokler je le mogoče.

Že kandidatura jo je presunila, kaj šele končna zmaga. “Novico o kandidaturi mi je sporočila prijateljica po telefonu, ko sem se z vlakom peljala proti Veroni na srečanje italijanske mreže pravičnih trgovin. Iskreno upam, da so ljudje bolj kot zame glasovali za idejo.”


Najbolj brano