Sopotnik je le še ob sobotah

Pred štirimi leti je skupina prostovoljcev kupila rabljen avtomobil, natisnila letake, jih obesila v čakalnice ambulant, lekarne, knjižnice. Želeli so pomagati starejšim s podeželja in jih peljati po opravkih. Že naslednji dan jih je poklicala prva potnica, gospa iz Kačič v divaški občini. Odtlej je zavod Sopotniki prerasel meje Krasa in Brkinov, se razširil še v šest občin in trenutno združuje 60 prostovoljcev, ki nudijo prevoze 459 potnikom.

Marko Zevnik je računalniški programer, ki je študiral primerjalno književnost in sociologijo. Predvsem pa rad vozi. To je botrovalo tudi zamisli, da ustanovi zavod, ki bo starejšim zagotavljal brezplačne prevoze. “Prihajam iz Gorenjske in ko sem se preselil na Barko, sem bil še vedno veliko na poti, saj imam službo v Ljubljani, in sosedje so me večkrat prosili, naj jih kam peljem. Videl sem, kako težko je živeti v vasi, če nimaš avtomobila oziroma prevoza,” se spominja začetkov pred štirimi leti.

Gradijo na zaupanju

Skupaj s skupino prostovoljcev je takrat ustanovil neprofitni zavod Sopotniki. “Kar sami smo kupili avto in začeli,” pravi. Kasneje so zavodu priskočile na pomoč občine Divača, Hrpelje-Kozina in Sežana. Zatem so delovanje razširili v Sevnico, Brežice, Krško in Kočevje. V četrtek so Sopotniki prve potnike prepeljali v Postojni, skoraj vse je nared, da začnejo voziti še v Pivki.

Vsi februarski kandidati

Kandidata za osebnost Primorske meseca februarja sta bila še Igor Malalan, organizator Kraškega pusta, in Fulvia Zudič, umetnica, ki bogati kulturno dogajanje v Istri.

Pogovoru z zmagovalcem Markom Zevnikom lahko prisluhnete tudi na Radiu Koper, danes ob 11. uri. Celotni pogovor bodo na Radiu Trst A predvajali v torek ob 9. uri.

Izžrebali smo ...

Med tistimi, ki so glasovali za osebnost Primorske meseca februarja, smo izžrebali tri dobitnike nagrad Primorskih novic. Prejmejo jih Valentin Podgornik iz Solkana, Božidarko Hrovatin iz Gaberij in Danica Brožič iz Kopra.

Kličejo jih tudi od drugod, a Zevnik umirja žogico: “Pred novim letom smo se dogovorili za pet novih enot, naj zdaj nekoliko zaživijo. Želimo namreč zadržati visok nivo storitev, saj temeljijo na zaupanju. Storitev dobro deluje le, če je dobro vpeta v lokalno okolje; tako gostinski lokali donirajo prostovoljcem kosila tisti dan, ko vozijo, avtopralnice pranje avtomobila.”

V začetku je Sopotnike gnala nekoliko romantična predstava, da bodo starostnike peljali na kavo s prijatelji, ki jih že dolgo niso videl. V praksi se je izkazalo, da jih največkrat peljejo k zdravniku, na Rdeči križ, Karitas, v trgovino. “Šele ko imajo pozitivno izkušnjo, začnejo razmišljati, da bi se lahko odpravili še kam. In to je tisti del, kjer vidimo našo dodano vrednost, da jim omogočamo bolj kakovostno življenje.” Tako so se, denimo, s Kosovelovim domom v Sežani dogovorili, da Sopotnikovi potniki lahko kupijo nekatere vstopnice po ugodnejši ceni, prostovoljci pa jih dobijo brezplačno. V ambulanti fizioterapije pa potnike naročijo bolj zgodaj zjutraj, da lahko lažje uskladijo prevoze.

Hvaležnost potnikov je nagrada za trud

Da pridejo po vsakogar, ki naroči vožnjo, in ga pripeljejo nazaj domov, v vseh devetih občinah skrbi le ena oseba, sodelavka zavoda Anu Kahuna. Odgovorna je še za koordiniranje in usposabljanje prostovoljcev, pa še za kaj. “A ne želimo izpostavljati nobenega posameznika. Tu je 60 prostovoljcev, ki so prav vsi pomembni, da storitev deluje. Brez njih ne bi bilo Sopotnikov. To, da sem postal osebnost meseca, je nagrada za storitev, ne le zame,” poudarja Zevnik.

Zase pravi, da je prostovoljski direktor zavoda, saj to počne poleg redne službe. “Zadnje čase sem le po sestankih, tako da pri Sopotnikih vozim le še ob sobotah. Tako vsaj vidim, zakaj sploh vse to počnem. Sestanki znajo biti duhomorni in naporni, ko vidiš hvaležnost uporabnikov, pa vse spet dobi smisel,” pravi.

Prostovoljec je tudi 19-letni dijak

Prevozi Sopotnikov so za starostnike brezplačni. A vseeno nekateri prispevajo nekaj denarja za gorivo. Preostanek prispevajo občine; v prvih treh se prijavljajo na razpise, drugod so vključeni v proračune, poskušajo tudi s prijavami na evropske razpise.

Največ prostovoljnih voznikov je mladih upokojencev, ki želijo biti še aktivni, so pa med njimi tudi brezposelni, študenti, celo 19-letni dijak, ki vozi le med počitnicami. Ker opravljajo odgovorno delo, morajo najprej opraviti usposabljanje, poskusne vožnje, šele nato podpišejo dogovor o sodelovanju. Kdaj bodo vozili, si izberejo sami. Dan prej nato dobijo seznam voženj, kontakte potnikov, navigacijo do cilja ... “Ustvarili smo aplikacijo, ki vse to omogoča. Izkazala se je za zelo dobro orodje, pa tudi starejše spodbuja, da premagajo strah pred uporabo pametnih telefonov,” še en plus Sopotnikov, s katerim je združil tako računalništvo kot željo po pomoči drugim, doda Zevnik.

---