Septembrska osebnost Primorske: Žarko Trušnovec

Načelnik tolminske postaje Gorske reševalne službe (GRS) Žarko Trušnovec je po prevzemu priznanja za strokovnost in pomoč soljudem, ki jo podeljujejo v italijanskem Pinzolu, izpostavil pomen ekipe pri reševanju in se spomnil vseh, ki so ga usposabljali. Ne pomaga le ponesrečenim, s psihološkim znanjem blaži travme reševalcev in dela z mladimi v taborih.

Žarko Trušnovec je reševal tudi tik pred našim včerajšnjim dopoldanskim pogovorom. V tolminski osnovni šoli, kjer je zaposlen kot psiholog, je oskrbel laže poškodovanega fanta. “Pred 25 leti je bilo tu tisoč otrok z deset poškodbami na leto, zdaj je otrok 500, ta fant pa je že 50. primer letos. Trend ne preseneča. Mladino preveč nadzorujemo, zato postajajo neodgovorni,” je kritičen do šolske metodike in didaktike. “Ker ne upoštevata psihologije, nista učinkoviti! Pravi absurd je v tem, da učence kaznujemo z opomini na papirju. S tem jim sporočamo, da jim nič ne moremo.” Kritičen je do umika poučevanja prve pomoči iz šolskega programa. “Čeprav je stroka ugotovila, da so prav osnovnošolci najbolj dojemljivi za tovrstno učenje, ki jih postavlja na realna tla in spodbuja solidarnost. Morajo se zavedati, da poškodba boli, da je življenje eno samo. Ni igrica na računalniku s stotimi življenji.” Prvo pomoč in še mnogo drugega približuje mladim na taborih, povezuje jih s starši na kolesarskih izletih, vse z namenom, da ne bi skrenili.

Letos je v njegovi organizaciji potekalo že 55 daljših in krajših taborov s 420 udeleženci. Pri tem mu pomaga magistrsko znanje iz socialne medicine.

Vsi septembrski kandidati

Kandidata za osebnost Primorske meseca septembra sta bila še predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev Živka Persi in svetovni prvak v maratonski vožnji dvovpreg Miha Tavčar. Pogovoru z zmagovalcem Žarkom Trušnovcem lahko prisluhnete tudi na Radiu Koper, danes ob 11. uri.

Izžrebali smo ...

Med tistimi, ki so glasovali za osebnost meseca avgusta, smo izžrebali tri dobitnike nagrad Primorskih novic. Prejmejo jih Zmaga Špacapan iz Volčje Drage, Vinko Pagon iz Tolmina in Božena Trebec iz Sežane.

V skoraj štirih desetletjih je v gorah in dolinah sodeloval v 751 reševalnih akcijah.Veliko hudega je videl in - zdržal. Toda med reševalci niso vsi jekleni. “Mnogi se po težkih reševanjih soočajo s post travmatskimi težavami. Slabo spijo, preganjajo jih more. Trpi njihovo osebno življenje, družina. In takrat jim je treba stati ob strani in pomagati,” pravi Trušnovec, ki je tudi vodja državne štiričlanske ekipe za psihosocialno pomoč pri Civilni zaščiti. “Kmalu se nam bosta pridružili še dve kolegici, na lokalnem nivoju je vse več zaupnikov. Res me veseli, da se psihoterapija detematizira, da postaja v reševalnih ekipah samoumevna.” Vse pogosteje jih pokličejo na pomoč. Trušnovec je pomagal tudi gasilcem, ki so prvi reševali pri lanskoletni nesreči na avtocesti. “Še vedno pa, kot mnogi ostali ljudje, ne marajo razglašati, da potrebujejo pomoč,” ugotavlja.

Ne razlaga veliko o tem, na kakšen način sam premelje hude nesreče. Kot pravi, nihče ni železen in vsak potrebuje vsaj občasne razbremenilne pogovore.

V torek se odpravlja na enotedensko predavateljsko turnejo po Bosni, kjer bo tamkajšnje gorske reševalce poučeval, kako naj si psihosocialno pomagajo med seboj. Skupaj s kolegi iz tolminske GRS navezuje stike z italijanskimi reševalci iz Humina. “Na tem območju je veliko nesreč v zraku, izmenjujemo izkušnje.” S kolegi na drugi strani meje so dogovorjeni, da v primeru nesreče rešujejo tisti, ki prej pridejo. “Birokracija lahko počaka, poškodovanec pa ne,” je brezkompromisen Trušnovec.

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano