Prevajalka, zborovodja in jamar
Drugi letošnji krog izbora osebnosti Primorske, skupne akcije Primorskih novic, Radia Koper, Televizije Koper, Primorskega dnevnika in Radia Trst A, prinaša tri kandidate za mesečno zmago: mlado prevajalko, starešino revije Primorska poje in jamarja. Kateri bo prejel največ glasov, bo znano prihodnjo soboto.
Giulia Rorato (1), Ivan Tavčar (2) in Ludvik Husu (3)
Italijansko govoreča starša sta jo svoj čas vpisala v vrtec s slovenskim učnim jezikom, od takrat je Giulia Rorato vse bolj doma v obeh jezikih. Njeno uspešno prehajanje iz enega jezika v drugega so zaznali tudi organizatorji evropskega prevajalskega tekmovanja Juvenes Translatores in ji dodelili absolutno prvo mesto za Italijo. Giulia, ki obiskuje četrti razred jezikovne smeri tržaškega liceja France Prešeren, je premagala 359 vrstnikov iz vse Italije - po njeni zaslugi je prvič v zgodovini natečaja zmagal prevod iz slovenščine v drug tuj jezik.
Revija zborovskega petja Primorska poje letos slavi 50 let. Med številnimi Primorci, ki jo soustvarjajo, še posebej izstopa Ivan Tavčar. Kraševec, doma iz Ivanjega Grada, ki že desetletja živi v Pradah pri Kopru, je Primorski poje zvest že od prvega dne. Bil je poleg, ko se je 1969 v Trstu porodila zamisel o sodelovanju zborov z obeh strani meje. Manj kot leto zatem je že zaživela na odru pod naslovom Primorska poje. Ivan Tavčar je na reviji že 50 let prisoten kot zborovodja, najdlje s pevskim zborom Fran Venturini iz Domja, k njenemu razvoju pa je doprinesel tudi v vlogi tajnika Zveze pevskih zborov Primorske.
Kako glasujete?
> Glasovnice bomo v uredništvu Primorskih novic zbirali do četrtka, 7. marca, do 12. ure.
> Do srede, 6. marca, opolnoči lahko glasujete tudi na spletni strani www.primorske.si.
Tudi februar je bil za kraške jamarje zelo uspešen. Sežančan Ludvik Husu, znan tudi po odkritjih ostankov praživali v jamah pod Orleško gmajno, je skupaj z neutrudnim zamejskim jamarjem Claudiem Bratosom pri Volčah pod Vremščico odkril zelo zanimivo in veliko jamo, dolgo vsaj 300 metrov, polno kapnikov in velikih dvoran. Ker nova jama leži na nadmorski višini 720 metrov, krasoslovci ocenjujejo, da gre za doslej najstarejšo znano jamo, še starejšo, kot je Postojnska jama. Zato bo zagotovo zelo zanimiva za speleološka in biološka raziskovanja.