Nov ZOP za oljčno olje

Februarja začnejo deževati informacije z oljkarskih ocenjevanj. Za primorske oljkarje je vselej veliko nagrad in priznanj, najbolj donosna pa je tradicionalna splitska Maslina, na kateri znajo pohvaliti vsak korak oljkarskega napredka. Februar pa je označila še ena pomembna vest: Slovenija je v sredo skupaj z Istrani iz Hrvaške z objavo v uradnem listu EU dobila drugi naslov zaščitene označbe porekla, Slovenci pa, upoštevaje tudi dolinsko-boljunskega, pravzaprav že tretjega.

Tri generacije družine Babič, ki ima v Babičih pri Marezigah manjšo, a v času obiranja oljk zelo obiskano oljarno.
Tri generacije družine Babič, ki ima v Babičih pri Marezigah manjšo, a v času obiranja oljk zelo obiskano oljarno.  

Čeprav so oljkarji iz hrvaške Istre, oljkarsko daleč najbolj razvite regije pri naših sosedih, v zaščito z označbo porekla za svoje olje krenili že leta 2016, je ta prišla šele v četrtek. Razlog je bil slovenski ugovor, da bi bila zaščitna znamka preveč podobna slovenski za ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre ZOP, ki je bila v registre EU vpisana že leta 2007. Slednjič so se oljkarji z obeh strani državne meje v Istri povezali, območje pridelave razširili na okolico Reke in dosegli skupno zaščito pod imenom Istra.

Lastnosti oljčnega olja Istra

Pod zaščitno znamko bo smelo biti ponujeno oljčno olje visoke kakovosti, ki bo moralo ob pridelavi in predelavi na istrskem polotoku dosegati tudi številne fizikalno-kemične in organoleptične kriterije. Pridelano bo lahko le iz večine domačih ali udomačenih sort, oljčno olje bo moralo imeti svež vonj in zdrav ter nekoliko pikanten in grenek okus. Oljke za zaščiteno oljčno olje bodo lahko pridelane in predelane na celotnem območju ne glede na državno mejo, kar je dobra novica predvsem za slovenske oljarje, saj je slovenski del Istre veliko bolje opremljen s torklami.

Oljčno olje Istra je 26 slovenski in 20 hrvaški v EU zaščiteni kmetijski izdelek oziroma pridelek. Hrvati imajo zaščitena še oljčna olja s Krka, Cresa, Šolte in Korčule, za Slovenijo je to druga oljčna zaščita, morda se obeta še kakšna, denimo v Brdih. Na vsak način pa je nekoliko slovenska tudi zaščita oljčnega olja članov konzorcija tergeste s Tržaškega.

Dalmatinske medalje za slovenske oljkarje

Številni slovenski oljkarji so tudi letos poslali vzorce svojega lanskega pridelka na veliko ocenjevanje Maslina, ki ga že 16 let pripravljajo v Splitu. Prejšnji konec tedna so morali številni oljkarji iz Istre, Brd in Goriškega v splitskem hotelu Zagreb kar nekajkrat pred kolege, da so prejeli številna priznanja. Letos so oljkarji v ocenjevanje oddali več kot 400 vzorcev oljčnih olj, kar je sicer veliko, a daleč od rekordnih let, ko so v Splitu ocenjevali tudi več kot 1000 vzorcev. Letošnji šampion je postal Đani Lubiana, ki je šampionski naslov prinesel tudi Sloveniji. Pa ne zaradi priimka, temveč oljarni Babič iz Babičev, kjer so predelali njegove oljke. Slovenski so bili tudi vsi trije vicešampionski naslovi. Za svoja oljčna olja so jih prejeli Boris Marinič Bose iz Ceglega, Urška in Janez Capuder iz Vrtovina ter Andrej Gregorič iz Prvačine, ki so prejeli šampionske naslove v posameznih kategorijah. Te sta osvojila še Robert Hrvatin iz Šmarij v kategoriji domačih sort in Arsen Jurinčič iz Boršta med ekološkimi pridelovalci, v isti kategoriji je bil vicešampion Darko Jakomin (Karlonga) iz Potoka. Ob omenjenih so bila med 20 najboljših oljčnih olj ocenjevanja uvrščena še oljčna olja Aleksandre Trampuž iz Solkana, Dragana Buliča iz Šempetra in Vanje Dujca iz Kopra.

V kopici priznanj, ki jih tradicionalno podeljujejo na maslini, so odmevnejša prejeli še Zlatko Šček iz Nove Gorice, vicešampionsko za embalažo, Darko Mavrič iz Kozane za najboljšo kemijsko oceno, Arsen Jurinčič za najboljšo oceno grenkobe in Milan Velikonja iz Nove Gorice za najboljšo oceno pikantnosti.

V istem času, kot je bila splitska Maslina, so v Zagrebu na četrtem Festivalu oljk razglasili najboljše. Drugo in tretjo najvišjo oceno ocenjevanja sta prejeli oljčni olji slovenskih oljkarjev, Darka Jakomina in Vanje Dujca.

Novice o visokih ocenah za slovenska oljčna olja so prišle tudi z ocenjevanja sortnih oljčnih olj Monocultivar, ki ga pripravlja italijanski strokovnjak Gino Celletti, velik zagovornik svežih in dišečih oljčnih olj, ki je pred leti predaval tudi v Kopru. V kategoriji ekoloških sortnih oljčnih olj so zlate medalje prejeli Boris Sabadin (BEM) iz Kopra, Franc Morgan z Grintovca in Miran Adamič (Ronkaldo) iz Kopra, vsi trije za istrsko belico.

Oljčna olja večine omenjenih je najbolje poiskati na pragu njihovih domačij, nekaj jih je tudi v bolje založenih slovenskih trgovinah. Letos naj bi nekaj slovenskih olj bilo mogoče okušati tudi na velikem sejmu Olio Capitale sredi marca v Trstu.


Najbolj brano