Abeceda prekmurske kuhinje

Velik del zgodovine Prekmurja je pomembno drugačen od zgodovine Primorske, drugačna je tudi krajina in drugačna je prehranska dediščina. To je konec lanskega leta v vrhunski založniški izdelek, Tradicionalno prekmursko kuharico, ujel Matej Fišer.

S svežim pristopom je Matej Fišer ponudil vrhunsko kulinarično knjigo.
S svežim pristopom je Matej Fišer ponudil vrhunsko kulinarično knjigo. 

Matej Fišer, že precej let razpet med Mursko Soboto in Dunajem, je z oddaljenim pogledom uspel prekmursko kuhinjo pogledati zelo od blizu. V uvodu k Tradicionalni prekmurski kuharici (od förtuja do olstika), ki ni zgolj zbirka receptov, temveč je svojevrsten projekt, se je vprašal, kakšna je pravzaprav prekmurska kuhinja. “Zdi se kot nekakšen prerez stare avstro-ogrske, sredozemske in južnoslovanske. Je zmes kmečke in meščanske? Je to tista z Goričkega, Böltinec ali Lendave? Iz Centrala, Dobraya ali Paukove slaščičarne? Tista z ribiškega piknika, proščenja ali veselice? Je tista, ki so jo kuhali pri Szaparyjih ali Zichyjih? Tista, ki jo že štiri generacije kuhajo pri Rajhu?”

Priročnik za snahe in zete

Fišer si odgovarja, da je njegova kuharica zbirka receptov, ki so v uporabi in da ne gre za enciklopedijo, temveč za izsek dela prekmurske kulinarike, obenem pa ima skrito ambicijo, da lahko vsak, ki obvlada veščine iz knjige, pride za “prekmursko snejo ali zeta”.

Fišer je v knjigo prispeval recepte in fotografije, oboje je nadvse natančno: recepti so kratke zgodbe o jedeh in uporabno opisani postopki za njihovo pripravo, fotografije pa vzdušje na krožnikih ter predvsem v kuhinji in okrog nje. Za doslednost zapisanega je imel Fišer izdatno pomoč, da je ujeta dediščina dovolj avtentična, a obenem prav prijetno osvežena.

Zagonetna poimenovanja

Prekmurščino, ki pravzaprav ni le ena, temveč jih je več, je Fišer uporabil pri zapisu jedi v naslovih, ostalo besedilo je v knjižni slovenščini, saj bi bila kuharica zaradi (ne)razumljivosti sicer dostopna le ozkemu krogu slovenskih bralcev. Zbirka receptov se začne spodbudno: z jajčnim likerjem iz legendarnega soboškega srečevališča iz prejšnjega stoletja, hotela Dobray (danes Zvezda), potem pa se med drugim vrstijo navodila, kako pripraviti rženi krüj, mlejčne uborke z langašon, ajeršapjz s špejon, dödole, pohana bikofska đajca s špriceron, krumšovo župo, vüzensko šunko z bilicami pa renon, pa seveda bograč, koline z bujto repo in prekmursko gibanico.

Tradicionalna prekmurska kuharica bo gotovo našla krog uporabnikov, najsi gre za ljubitelje kuharic, prekmurske rojake ali zaljubljence v Prekmurje, pa tudi živela bo in, kot je prepričan Fišer, ohranjala prekmursko kuhinjo.

Knjiga je izšla še v angleškem in nemškem prevodu, kar utegne pripeljati kakšnega zvedavega tujca v deželo ob Muri, kjer se, to je od vselej znano, dobro in obilno je.

Kuharica je na voljo v bolje založenih knjigarnah in mesnicah Ave, seveda pa jo je mogoče naročiti tudi z nekaj kliki.


Najbolj brano