Iskrivo in peneče popoldne v Portorožu

Peneča vina že dolgo niso več zgolj aperitiv ob boljših priložnostih in vino za najpomembnejše zdravice, vključno z novoletno. Pridelava in poraba penečih vin narašča, prosecco je prevzel svetovni primat, pojavljajo se nova, nišna peneča vina, pridelana po metodi pet-nat, obujeni starodavni metodi iz južne Francije. Pri nas paleto penečih vin iz specializiranih kleti dopolnjuje vse več vinarjev, ki z mehurčki obogati del pridelka. Okusi so različni in tudi penečih vin je zelo veliko. Lestvice glede ostanka sladkorja, aromatike, sortnega nabora in barve so polne v domala celotne spektru.

Sredin Festival penin v Portorožu je ponudil zanimiv vpogled v svet penečih vin. Približno 30 pridelovalcev je ponudilo dovolj širok spekter vin, da so si lahko manj izkušeni ljubitelji poiskali svojemu okusu primerno penino, obenem pa dobili občutek za slovenski peničarski svet z nekaj pogledi prek meja. Za bolj izkušene je bil peneči popoldan stik s kar nekaj novostmi.

Različni postopki pridelave

Vsako peneče vino po slovenski zakonodaji še ni penina. Za to poimenovanje mora imeti vsaj oznako kakovostnega vina. Kdo poreče, da gre za dlakocepstvo, a ni tako, tudi za šampanjce se ve, od kod so in kako so bili pridelani.

Klasična oziroma šampanjska metoda pridelave je najbolj zamudna in tudi zahtevna, saj gre za sekundarno vretje vina v steklenici, ki terja natančno dodajanje kvasovk in hrane zanje osnovnemu vinu. Br'stovska penina iz malvazije letnika 2010, ki so jo pridelali Rebulovi iz Brestovice in je v Portorožu osvojila naslov Naj penine 2018 (na zgornji fotografiji je v sredini Martina Rebula), je na kvasovkah v steklenicah zorela najmanj 80 mesecev. S pridelkom je Dušan Rebula zelo zadovoljen, nad nagrado, ki jo je njihovemu vinu dodelila komisija, ki jo je vodil dr. Mojmir Wondra z Biotehniške fakultete, pa sploh: “Takoj naslednji dan sem imel par klicev in nekaj vina smo že zapakirali in poslali naokrog.”

V Portorožu so kot referenco ponudili šampanjce hiše Taittinger, veliko eleganco pa je izpričalo tudi nekaj vin izkušenih slovenskih peničarjev: Klenarjev rosé 2014, Isteničev prestige brut 2013, zlata radgonska penina brut nature 2010, neletniški nature zero Silveri iz prejšnjega desetletja, pa Medotov brut 48, Slavčkova Viktorija, bagueri iz kleti Brda in nenazadnje nedegoržiran puro rosé letnika 2010 iz kleti Movia, ki še posebej izkazuje živost in živahnost.

Refošk v peninah

V hotelu Kempinski Palace je bilo med penečimi vini precej takšnih, ki so pridelana po tankovski metodi, ki je manj zamudna in bolj masovna od klasične. Uradno premiero sta tako doživeli novi penini Capris Marine brut in Marine sec iz kleti Vinakoper, v pokušini je bilo tudi nekaj proseccov, resda ne iz prve lige, in kar nekaj penečih vin iz refoška oziroma terana, s katerimi širijo slogovni nabor na Krasu in v slovenski Istri najbolj razširjene sorte vinske trte. Med drugimi so svoja vina predstavile kleti Bordon in Štoka, skupen projekt, penino anima iz refoška in drugih rdečih sort, pa Istrani Matej Kralj, Andrej Krmac in Domen Jogan, ki v bližnji prihodnosti načrtujejo tudi ponudbo pridelovanja penin po tankovski metodi kot storitev. Vse bolj priljubljenih pet-nat penin, ko gre na vretje v steklenico nepovreto vino ali osnovno vino z dodatkom mošta, v Portorožu skorajda ni bilo, a je Andrej Cep (Gordia) predstavil svoji, ki veljata v kategoriji za zelo dober in iskan pridelek.

Skokovito naraščanje tržišče peenčih vin se pozna tudi pri nas, saj se krepi pridelava, nekatere kleti težko dohajajo povpraševanje. Veliko zanimanje, zlasti med mladi ljubitelji vin, je bilo mogoče zaznati tudi v Kempinskem, kjer je praznični večer prijetno vrvel v iskrenju mehurčkov.

---