Barvita dežela brez pravih kotov

Kavkaz je v zadnjih letih postal priljubljen potovalni cilj. Rast prihodov turistov je velika, razvijajo turistično infrastrukturo, a kraji ohranjajo še vedno veliko zasanjane avtentičnosti, zaradi česar je most med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, med Rusijo in Srednjim vzhodom, Evropo in Azijo, tako privlačen. Narava in veliko nakopičene zgodovine na eni od osi Svilne poti, pa privlačen kulturni kod z gostoljubnostjo kot čaščeno vrlino in nenazadnje prepoznaven in cenjen gastronomski profil, postajajo magnet, da se na skrajni vzhod Evrope odpravlja vse več turistov.

Gruzija je z naskokom najbolj obiskana država na Kavkazu. Največ turistov prihaja iz sosednjih držav, Armenije in Azerbajdžana, s katerimi je bila Gruzija nekoč v sovjetskem kavkaškem trojčku, pa iz Turčije, od koder je ogromno turistov v gruzijskem obmorskem letovišču Batumi, ter Rusije, s katero ima Gruzija zelo ohlajene odnose. Še zlasti letošnje poletje, ko je zaradi suspenza poletov veliko ruskih turistov Gruzijo zamenjalo za Turčijo. Gruzijci poudarjajo, da so varnostni pomisleki odveč, saj da so ruski turisti enako dobrodošli kot kateri koli drugi in da je pri njih vsak gost kralj. Kakor koli, zaradi ukinitve poletov nastaja turistična luknja, ki jo pomagajo mašiti prijateljske zahodne države s podporo kampanji za promocijo gruzijskega turizma.

Gruzija je dežela precejšnjih nasprotij in nadvse svojska mešanica vzhodnjaške skrivnostnosti in zahodnjaških manir. Tamkajšnji ljudje so zelo ponosni na dolgo in bogato zgodovino, pa na svojo kulturo ter jezik in pisavo, ki jim jih je uspelo ohraniti v kontaktnem prostoru med tremi zgodovinskimi velesilami, Otomani, Perzijci in Rusi. V tem so podobni Slovencem, ki jih morda tudi zaradi tega v Gruzijo potuje vse več. Utegne se zgoditi, da bo čez dve leti še veliko več slovenskih turistov spoznalo deželo pod Kavkazom, saj bo Tbilisi gostil eno od skupin evropskega košarkarskega prvenstva.

Med vzhodom in zahodom

Gruzija ni zelo velika, a dovolj, da jo je težko prepotovati v enem zamahu. Na zahodu so najbolj izpostavljene točke obmorski Batumi, starodavni Kutaisi, drugo največje gruzijsko mesto, in zasanjan Svaneti, slikovita pokrajina visoko pod kavkaškimi vršaci. Tbilisi, vibrantna prestolnica z 1,1 milijona prebivalcev, se razprostira na pobočjih nad reko Mtkvari. Mesto je slikovito in z nakopičeno zgodovino, obenem pa ponuja kontraste med stavbarstvom 19. stoletja s hišami z barvitimi ganki, sovjetskim racionalističnim modernizmom in ultramoderno arhitekturo. V mestu je veliko gradbišč, v središču obnavljajo kar cele kvarte, videti pa je, da po tajkunskem zagonu in rinjenju v višave napredujejo veliko skladneje.

Za ogled ključnih znamenitosti prestolnice bosta dovolj dva dneva, za ležernejši pristop in uskladitev z mestnim taktom bo potreben še kak dan več. Gruzijci pravijo, da ne marajo pravokotnosti, to je v Tbilisiju dobro vidno, ne le v arhitekturi, tudi v oblikovanju in pristopu ljudi nasploh.

Iz Tbilisija naokrog

Tbilisi je za oglede vzhodnega dela države dobro izhodišče, vendar je treba vzeti v zakup, da se mesto utaplja v prometu. Tradicionalna zgodovinska tura iz prestolnice vodi najprej v Mtskheto, duhovno središče Gruzije z impozantno katedralo s še bolj impozantnimi zgodbami, ki so spletene okrog nje. Uplistsihke je starodavno skalno mesto v bližini mesta Gori iz prvega stoletja pred Kristusom, do sorodnega, a srednjeveškega mesta Vardzia blizu gruzijsko-armensko-turške tromeje pa vodi pot po eni od inačic Svilne poti mimo zdraviliškega kraja Borjomi in skozi regionalno prestolnico Akhaltsikhe z vidnim otomanskim vplivom.

Na sever pelje iz Tbilisija tako imenovana vojaška cesta, izjemno prometna povezava do Rusije, ki tik pred mejo doseže Stepantsmindo, mestece z razgledom vseh razgledov na pettisočak Kazbeg in cerkev Gergeti pod njim.

Tbilisi je tudi izhodišče za arheološko najdišče Gadachrili Gora, kjer so našli prek 8000 let stare ostanke pridelave vina, s čimer je Gruzija primat prve vinske države vzela sosednji Armeniji. Povsem na vzhod iz Tbilisija pa je približno 60 kilometrov do pokrajine Kakheti, od koder pride več kot dve tretjini vsega gruzijskega vina, ob turizmu najbolj prepoznavnega gruzijskega izvoznega artikla.

Od Homo Erectusa do plemstva

Dr. Irene Giviashvili je umetnostna zgodovinarka, specialistka za sakralno stavbarstvo. Živi med Tbilisijem in Ljubljano, saj je njen soprog Irakli Koplatadze veleposlanik v Sloveniji. Prosili smo jo za namig o petih krajih, ki jih obiskovalec Gruzije ne sme izpustiti.

Dmanisi je zapuščeno obzidano srednjeveško mesto v regiji Kartli, približno 100 kilometrov jugozahodno od Tbilisija. V Dmanisiju so ostanki stanovanjskih poslopij, vinskih kleti in tudi seldžuških grobov. Toda mesto je na svetovnem arheološkem zemljevidu zaradi prvega znanega najdišča ostankov Homo Erectusa zunaj Afrike. Najditelji so prva Evropejca imenovali s starima gruzijskima imenoma Zezva in Mzia.

Mtskheti se izogne redkokdo, ki pride v Tbilisi, od katerega je oddaljena le 30 kilometrov. Nekoč je bila tam prestolnica Gruzije, zdaj je osrednje duhovno središče. Na katedralo Svetitskhoveli v mestu ob sotočju rek Mtkvari in Aragvi s hriba gleda samostan Jvari. Po legendi naj bi bil v katedrali zakopan plašč Jezusa Kristusa. V njej je več grobov članov kraljeve družine Bagrationi, ki je Gruziji vladala skoraj 1000 let.

Alazani, dolina v vzhodni Gruziji pod masivom Visokega Kavkaza, je najbolj vinorodni predel v državi. Kakheti ob vinu ponuja tudi bogato kulturno dediščino in čudovito naravo. Ogleda so vredni samostan Alaverdi in tamkajšnja katedrala iz 11. stoletja, ki bo obiskovalca ponesla v srednji vek, ter palača Tsinandali s čudovitim parkom, ki je bila v 19. stoletju dom družine Chavchavadze in prikazuje življenje gruzijskega plemstva v tistem času.

Gori, moje rojstno mesto, je oddaljeno le eno uro od Tbilisija. Gori je predvsem najbolj strateška točka naše države s čudovito srednjeveško utrdbo na vrhu skalne vzpetine, s katere je mogoče videti strukturo srednjeveškega mesta in njegovo širitev. V mestu je hiška, kjer naj bi bil rojen Stalin, za njo pa muzej, ki mu je posvečen in je enak, kot so ga zasnovali v sovjetskih časih.

Mestia je mesto v regiji Svaneti pod Kavkazom v severozahodnem delu Gruzije. Dosegljivo je bodisi z dolgo vožnjo bodisi z manjšim letalom. Svaneti bo očaral vse, ki občudujejo mogočnost gora in radi planinarijo. Za nameček so tam prav posebne utrjene srednjeveške vasi in cerkve z veliko ikonami, številni predmeti so tudi v regionalnem muzeju, saj je bila v Svanetiju nekoč državna zakladnica. Pred tremi leti so blizu Mestie odprli novo smučarsko središče Tetnuldi.


Najbolj brano