Zakaj mladi ne dobijo službe?

V vseh državah Evropske unije je med mladimi veliko brezposelnih. Tudi v času ugodnih ekonomskih razmer, ko so delodajalci bolj naklonjeni zaposlovanju novih delavcev, so mladi med tistimi, ki težko pridejo do zaposlitve.

Najmanj mladih brezposelnih v Evropski uniji je v Nemčiji, kjer je brez dela le pet odstotkov. Povsem drugače je v Sredozemlju. V Grčiji je brez zaposlitve skoraj 40 odstotkov mladih, tudi v Španiji in Italiji so številke visoke, brezposelna je skoraj tretjina mladih. Pri nas je mladih brez službe osem odstotkov, pri naših južnih sosedih pa približno petina. O tem, da mladi precej težje dobijo zaposlitev kot odrasli, priča tudi podatek, da je v Evropski uniji brezposelnih povprečno pet odstotkov odraslih.

Zakaj je skoraj povsod po Evropi mladim težko dobiti službo? Za to obstaja več vzrokov, poudarja ekonomistka Iva Tomić z zagrebškega inštituta za ekonomijo, ki je na koprski Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije nedavno govorila o brezposelnosti mladih v Evropski uniji. Eden od najbolj očitnih razlogov, da mladi ne dobijo dela, je ta, da imajo malo delovnih izkušenj, prav te pa delodajalce najbolj zanimajo. Prav tako imajo malo stikov z ljudmi, ki so vpeti v trg dela in bi jim lahko pomagali s koristnimi informaciji o vseh razpoložljivih delovnih mestih in možnostih.

“Mislim, da je s trgom dela precej povezano tudi to, da mladi živijo pri starših. Zakaj je to pomembno za trg dela? Če živiš s starši, imaš nekoga, ki te lahko podpira, ni ti treba plačevati računov in najemnine, ni ti treba iskati službe. Na drugi strani pa lahko gre za to, da nisi dobil službe in se zato nisi odselil iz hiše staršev.”

Iva Tomić

ekonomistka

Zaposlitve za določen čas

Ko mladi vendarle dobijo službo, jih običajno čaka pogodba za določen čas. To je še posebej značilno za Slovenijo in Hrvaško, kjer je v takih delovnih razmerjih skoraj polovica zaposlenih, mlajših od 29 let, medtem ko je evropsko povprečje približno 30 odstotkov, izpostavlja Tomićeva. Mladi se tako pogosto znajdejo v prekarnih delovnih razmerjih, za katere je značilna velika negotovost, posledično pa tudi težave pri načrtovanju prihodnosti, odhodu od doma in ostalih dolgoročnejših načrtih.

Hrvaška in Slovenija iz evropskega povprečja izstopata tudi pri starosti, ko mladi zapustijo dom. Medtem ko se Evropejci od staršev odselijo v povprečju pri 26 letih, Slovenci dom zapustijo šele pri 28 letih, Hrvati pa živijo s starši kar do 31 leta. Kaj nam pove ta podatek? Tomićeva ga razume na dva načina: ali se mladim ne mudi od doma ali pa ne dobijo službe. “Mislim, da je s trgom dela precej povezano tudi to, da mladi živijo pri starših. Zakaj je to pomembno za trg dela? Če živiš s starši, imaš nekoga, ki te lahko podpira, ni ti treba plačevati računov in najemnine, ni ti treba iskati službe. Na drugi strani pa lahko gre za to, da nisi dobil službe in se zato nisi odselil iz hiše staršev,” razmišlja.

Mladi na udaru v času recesije in odpuščanj

Mladi so zaradi pogodb za določen čas na udaru v primeru odpuščanj in kriz, saj podjetje lažje odslovi njih kot pa zaposlene za nedoločen čas. Poleg tega mladi pogosto opravljajo delo, ki zahteva nižjo raven znanja od njihove izobrazbe, in so tudi slabše plačani.

Zaradi dolgotrajnega neuspešnega iskanja službe pa lahko zapadejo tudi v malodušje. “Brezposelnost v mladih letih ima lahko negativne posledice na posameznika, ki to doživlja,” poudarja Tomićeva. Pogosto zaradi slabe izkušnje z dolgotrajno brezposelnostjo tudi pozneje v karieri delajo dlje časa za nizko plačilo in počasneje napredujejo.

Težave mladih brezposelnih pa nimajo posledic le za posameznika, ampak tudi za družbo. Država pobere manj davkov, več denarja nameni za socialne pomoči, slabe razmere lahko spodbudijo tudi proteste ali nemire, mladi izobraženci pa zapustijo državo in priložnosti iščejo drugje. Največ brezposelnosti med mladimi je sicer v državah z nizko rastjo BDP, visokim javnim dolgom, majhno mobilnostjo, korupcijo in majhnim obsegom gradbenih del, so pokazale raziskave.

Denar, namenjen zaposlovanju mladih

Mladi imajo težave z zaposlitvijo tudi v ekonomsko ugodnih časih, zato je Evropska unija že pred časom za izboljšanje njihovih možnosti sprejela več ukrepov, leta 2013 se je celo zavezala, da je treba mladim do 25. leta starosti zagotoviti ponudbo za kakovostno delovno mesto, če so brezposelni že štiri mesece, ali pa jim ponuditi nadaljevanje šolanja. A konkretni ukrepi, prek katerih bi se ti cilji uresničili v praksi, so stvar posamezne države, poudarja Tomićeva. Čeprav je to v državah z veliko brezposelnimi precej zahtevna naloga, pa so usmeritve EU s seboj prinesle denimo evropski denar za sofinanciranje delovnih mest za mlade, o pridobitvah razmišlja Tomićeva.

Denar je namenjen tudi zaposlovanju mladih v regijah, kjer je brezposelnost večja od 25 odstotkov. Vendar je pri tem treba sproti preverjati, ali investicije dosegajo zastavljeni cilj ali pa podjetja le spretno uporabljajo ponujeno možnost, opozarja Tomićeva. “Če to ni premišljeno, gre za zapravljanje davkoplačevalskega denarja,” je prepričana. Kljub različnim pastem imajo ukrepi pomoči za zaposlovanje mladih tudi ugodne učinke. Mlademu delavcu, ki se je izkazal, lahko podjetje ponudi dolgoročnejšo zaposlitev. S tem, ko je vstopil na trg dela, je pridobil nova znanja in si izboljšal možnosti za zaposlitev.

Ko je kriza, več ljudi išče službo

Med cilji Evropske unije do leta 2020 je tudi zvišanje izobrazbe prebivalcev: 40 odstotkov, starih od 30 do 34 let, naj bi imelo visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo, delež tistih, ki niso zaključili osnovne ali srednje šole, pa naj bi bil manjši od desetih odstotkov. V Sloveniji je takih le nekaj odstotkov, medtem ko je evropsko povprečje deset odstotkov. Visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo ima med osebami, starimi od 30 do 34 let, v Sloveniji 42 odstotkov. A eden od vzrokov brezposelnosti mladih je tudi ta, da njihovo znanje ne ustreza temu, kar zanima delodajalce. Veliko mladih Evropejcev se je sicer prav v času ekonomske krize leta 2008, ko je bilo težko dobiti službo, posvetilo nadaljnjemu izobraževanju, da bi imeli v bolj ugodnih časih več možnosti za zaposlitev.

Kriza je imela na trg dela različne učinke, pojasnjuje Tomićeva, ki se je še posebej posvetila brezposelnosti mladih v osmih sredozemskih državah Evropske unije. Na eni strani v času krize začne delo iskati več ljudi, saj kateri od družinskih članov pogosto ostane brez službe, dohodek v gospodinjstvu pa posledično občutno upade. “V času recesije se zmanjša obseg gradbenih del. Mož je izgubil službo. Žena je skrbela za otroke in ni bila v službi ali pa je delala za skrajšani delovni čas. Njihov gospodinjski prihodek se je precej zmanjšal, zato se žena odloči, da bo iskala službo ali se v obstoječi službi pozanima, če bi lahko delala za polni delovni čas,” tipičen primer dogajanja na trgu dela v času krize opisuje Tomićeva.

Kriza pa ima na trg dela tudi nasproten učinek - ljudje po dolgotrajnem neuspešnem prizadevanju in zavrnitvah nehajo iskati službo, saj lahko delodajalec - tisti, ki sploh zaposluje v času krize -, izbira med številnimi brezposelnimi.


Najbolj brano