“Naš cilj je, da bi Hvar živel s turizmom celo leto”

Hvar je ena najbolj prepoznavnih turističnih destinacij ob severni obali Jadrana. Letos obeležuje že 150 let organiziranega turizma, kar je menda največ v Evropi. O izzivih sodobnega turizma smo se pogovarjali z Rikardom Novakom, županom mestne občine Hvar, in Petrom Razovićem, direktorjem Turistične skupnosti mesta Hvar.

Sezona je na vrhuncu, kakšna se obeta?

Petar Razović: “Sezona je dobra, v večini segmentov boljša kot lanska. Do 30. junija smo zabeležili štiri odstotke več prihodov in šest odstotkov več nočitev kot v istem obdobju lani. Za rast se lahko zahvalimo predvsem uspešni predsezoni, v kateri smo svečano obeležili 150-letnico hvarskega turizma. V juliju imamo za odstotek več prihodov in dva odstotka več nočitev kot lani.”

“Navtični turizem je za nas zelo pomemben, toda od njega nimamo veliko, ker nimamo niti evidence, kdo je na ladjah, niti turistične ali druge takse.”

Kaj pa v primerjavi s časom izpred deset let?

Razović: “Lani smo imeli 60.000 prihodov več in 400.000 nočitev več kot leta 2008. Kako bo letos, še ne vemo. V juliju smo imeli občuten izpad gostov iz Velike Britanije, ki so, kot nogometni narod, svetovno prvenstvo raje gledali doma. Izpad britanskih gostov pa je za Hvar zelo pomemben, ker so bili v letu 2016 na prvem mestu, v zadnjih dveh sezonah so najbolj povečali število prihodov in nočitev.”

V sezoni smo že prišli do maksimuma, rastemo lahko samo še v predsezoni in posezoni, tja do 250.000 prihodov in milijon nočitev na leto. Vsekakor pa so to številke, ki so pripeljale mesto Hvar do razmisleka o nadaljnjem razvoju turizma.

Da, še nikjer v Dalmaciji nisem slišala toliko angleščine kot v Hvaru. Koliko jih je?

Razović: “Gostje iz Velike Britanije so zdaj na prvem mestu, za njimi so gostje iz ZDA in Nemčije. Kar nas zelo veseli, pa je, da ste takoj za njimi, na četrtem mestu, Slovenci. Slovenci imate radi Hvar, tako družine kot skupine prijateljev.”

Rikardo Novak: “V mestu Hvar ustvarite 30.000 nočitev na leto, kar je zelo dobra številka. Veliko Slovencev pa je tudi v Starem gradu, kjer imajo organizirane aranžmaje in zakupljene hotele, podobno je v Jelsi. V Hvaru ima samo hotel Sirena utečeno sodelovanje s slovenskimi agencijami, nekaj malega še hotelsko podjetje Sunčani Hvar. Pri nas prevladujejo tako imenovani avtogostje, na preostalih delih otoka pa organizirane skupine.”

Koliko pa je Slovencev na jadrnicah, jahtah, gliserjih in drugih plovilh?

Novak: “Problem mesta Hvar in vseh drugih obalnih mest v zadnjih petih letih je, da zaradi spremenjena regulative glede spremljanja navtičnih gostov žal nimamo nobene evidence o tem, od kod prihajajo gostje, ki se ustavljajo v hvarskem pristanišču. Vsi Slovenci v navtičnem turizmu se registrirajo v matičnem pristanišču, v tistem, od koder odhajajo na pot. Nekaj malega jih je registriranih v Palmižani, od koder odplujejo, vendar je to malo, lani jih je bilo 41. Vse več Slovencev pa obožuje krožna potovanja na križarkah, ki začenjajo plovbo v Splitu in se ustavijo na Braču, Hvaru, Korčuli, Mljetu in v Dubrovniku. Nekaj podobnih malih križark smo imeli vsa leta, a zadnja leta ta turizem raste hitreje.”

Razović: “Raste predvsem zato, ker je hrvaška vlada s strategijo razvoja hrvaškega turizma oziroma vračanja na temelje pomorske države spodbudila gradnjo teh ladij z ugodnimi posojili in odpisom davka. Zgradilo se je veliko ladij visoke kategorije A+, kar je v hotelski kategorizaciji od 4 do 4+ ali celo 5 zvezdic. V prihodnje bomo skušali usmeriti njihove prihode v predsezono in posezono.”

Je hvarsko pristanišče poleti že prepolno?

Novak: “Je. Predvsem zato, ker je odprtega tipa. Vse več je gostov, ki prihajajo v Hvar s katamaronom - letos imamo že 14 katamaranskih linij - in zato potrebujemo ves čas operativno obalo za pristajanje katamaranov. Ker križarke niso zasidrane kot jadrnice, pravokotno na obalo, ampak vzporedno, jemljejo veliko prostora, Zato se operativnost obale zmanjšuje in težnja mesta Hvar bo k pred- in posezoni. Za ta namen jim bomo ponudili kulturno doživetje mesta Hvar s turistično kartico, ki bo vključevala ogled arsenala, venerande in fortice - da bodo odšli iz Hvara zadovoljni.”

Hvarsko je znan po tem, da se v njem rade ustavljajo razkošne jahte znanih osebnosti, kot so Bernie Ecclestone, Roman Abramović, Michael Douglas, George Clooney, Andre Agassi, Jennifer Capriati, David Beckham, Bill Gates, Beyonce … Kako pomemben je navtični turizem za Hvar?

Novak: “Zelo. Hvarsko pristanišče oživi na cvetno nedeljo, ko Privredna banka Zagreb že leta prireja v Hvaru jadralno regato za svoje partnerje. Oni so prvi navtični turisti v Hvaru, takrat začne sezona, ki traja do 1. novembra. Navtični turizem je za nas zelo pomemben, toda od njega nimamo veliko, ker nimamo niti evidence, kdo je na ladjah. niti turistične ali druge takse.”

Kako to? V Sloveniji je turistična taksa prihodek občin, letos jo zvišujejo, večinoma z 1,27 evra na dva evra, v turistično bolj razvitih krajih celo na 2,5 evra, pri čemer si bo država vzela četrtino. Je pa tudi pri nas manj plačila takse izven hotelov in apartmajev.

Novak: “Taksa ni v naši pristojnosti, je v državni. Ministrstvo za turizem je določilo minimum in maksimum takse glede na lego. Hvar je seveda na zgornji meji, gostje plačujejo osem kun (1,1 evra) na osebo na dan, a mi od tega nimamo dosti. Od navtičnega turizma ne dobimo ničesar. Zdaj pripravljajo neke spremembe in dopolnitve zakona in nadejamo se, da bo mesto vendarle imelo kaj od vseh teh plovil, ki jih vidite tu spodaj v luki. Vsak dan jih vanjo vpluje okrog 2000 - od katamaranov, jaht, malih gliserjev za izlete, motornih čolnov, ladjic, ki vozijo na Paklene otoke … To je za rivo, ki meri dobrih dvesto metrov, velik promet.”

Kdo torej služi s temi plovili?

Novak: “Pristanišče je v pristojnosti luške uprave županije. Imamo mestno podjetje, ki je koncesionar in dela v imenu luške uprave in si delijo zaslužek. Ki ga ni malo: za vodo, pobiranje odpadkov, privez, izkrcanje in vkrcanje potnikov, takse ….”

Kako pa se deli turistična taksa od hotelskih gostov?

Razović: “Leta 2012 je bil sprejet novi pravilnik o navtičnem turizmu, prej je mesto oziroma Turistična skupnost dobila 60 odstotkov prihodkov, 15 odstotkov pa ministrstvo za turizem. Od takrat dalje pa je to razmerje obrnjeno, 60 odstotkov gre ministrstvu za turizem in Turistični skupnosti splitkodalmatinske županije, 30 odstotkov pa mestu za potrebe infrastrukture in upravljanje turistične destinacije. Mesto Hvar je del tega v zadnjih letih namenilo za potrebe lokalne gasilske zveze, tako da je z nabavo kakovostne opreme prišlo do zmanjšanja števila gozdnih požarov. Kar moramo pohvaliti, saj smo žal videli, kaj se je dogajalo pred kratkim v Grčiji.”

Novak: “Gasilci so plačani tudi neposredno iz proračuna, za plače poklicnih gasilcev in za društva. A na otoku, kot je naš, brez tega ne moremo. Poleti prihaja do požarov, ki pa jih zelo hitro rešimo, tako da do zdaj nismo imeli nobene velike gmotne škode. Pri tem sodelujemo vse štiri občine, kot tudi pri razvoju turizma.”

Turizem, ki upošteva domačine

“Na Hvaru so štiri veje Novakov,” pojasni Rikardo Novak, rojen leta 1970 v Hvaru kot član družine Novak, ki na otoku prebiva že 450 let. V prvih dneh junija lani je bil kot neodvisni kandidat izvoljen za župana mesta Hvar, ene od štirih občin na Hvaru. “Povod za to, da sem se odločil kandidirati, je bil turizem,” pojasni. S turizmom se je ukvarjal od zaključka turistične šole. Že leta 1991 je ustanovil turistično agencijo, prvo zasebno na otoku, ki še vedno uspešno posluje, zdaj seveda brez njega. A srž njegovega županovanja ni samo turizem, temveč narediti mesto prijetno za domačine. “Če je všeč nam, bo tudi turistom,” je prepričan. Na volitve se je podal skupaj z namestnikom, mladim politologom Kuzmanom Novakom in tudi zdaj okrog sebe zbira predvsem mlajše sodelavce.

V sezoni do petkrat več ljudi

Toda turizem prinaša tudi slabe posledice: uničuje druge panoge, okolje, naravne vire. Na svečanosti ob 150-letnici organiziranega turizma v mestu Hvar je hrvaški minister za turizem Gari Capelli dejal, da je Hvar prvi v smeri, ki jo želi Hrvaška narediti v turizmu: da ne bo štela samo goste in nočitve, temveč kvaliteto. Kaj boste naredili za to?

Razović: “Minister je povedal tudi, kaj zanj pomeni številka 150: 1 je prvi, najstarejši v organiziranem turizmu, 5 je najboljša ocena, 0 pa nulto leto za začetek nove, še boljše dobe.”

Novak: “Glede na to, da se mi organizirano ukvarjamo s turizmom 150 let, smo v Evropi eni od vodilnih. Take organizacije pred 150 leti v Evropi ni bilo. Celo francoska obala se je začela organizirano ukvarjati s turizmom 40 let za nami. Kakšna restavracija, gostilna, prenočišče, … to je seveda bilo že pred stoletji, a se to še ni imenovalo turizem. Da smo organizirali društvo in se začeli ukvarjati organizirano, smo bili prvi v Evropi. Zato imamo tradicijo in spoštovanje. Turizem je branža, ki prinaša dobro in slabo. Kot industrija in druge panoge. Naša lega je takšna in tako smo organizirani, da je glavna dejavnost v mestu Hvar turizem. V ostalih krajih na Hvaru manj, ker imajo tudi polja, zemljo, morje … Mi ne moremo konkurirati velikemu starograjskemu polju, lahko pa našim gostom prodajamo tamkajšnje pridelke.”

Toda kljub temu jedo gostje v Hvaru italijanske paradižnike, celo argentinske lignje. Je hvarskih pridelkov sploh dovolj za vse turiste?

Novak: “Seveda ne. Kar je mogoče, plasiramo, toda potrebe Hvara so prevelike. V Hvaru ima stalno bivališče 4000 in nekaj prebivalcev, realno jih živi pozimi tu 3000 do 3500. Poleti se številka poveča za štiri- do petkrat, imamo po 20.000 ljudi - poleg turistov tudi veliko delavcev. In nekaj sto gostov še na plovilih.”

Razović: “Leto 2017 smo v mestu Hvar končali s 198.000 prihodov in 776.000 nočitev. V sezoni smo že prišli do maksimuma, rastemo lahko samo še v predsezoni in posezoni, tja do 250.000 prihodov in milijon nočitev na leto. Vsekakor pa so to številke, ki so pripeljale mesto Hvar do razmisleka o nadaljnjem razvoju turizma. Če ga povečujemo še naprej, lahko pride do pomanjkanja elektrike, pitne vode, ki pride pod morjem na otok po ceveh … O tem je treba razmišljati. Mesto Hvar je že začelo, Turistična skupnost se je tudi vključila v pripravo strategije razvoja trajnostnega turizma. Po mnenju hrvaške vlade je Hvar eden od šestih mest, ki imajo še možnost rasti, predvsem luksuznega turizma. To so Rovinj, Ston, Mali Lošinj, Novalja, Dubrovnik in Hvar.“

Življenje na otoku je posebno

Petar Razović (1985), doma iz Vrbanja na Hvaru, je študiral v Splitu in magistriral iz ekonomije, v Zagrebu je spoznal zdajšnjo ženo, doma iz Blata na Korčuli. Ko se je tako njej kot zobni asistentki kot tudi njemu ponudila možnost zaposlitve na Hvaru, sta se odločila za življenje na otoku. Od prvega marca je direktor Turistične skupnosti mesta Hvar, ki ima štiri stalno zaposlene in štiri sezonske delavce. V mestu ima dva turistično informacijska centra, odprta vse dni v letu, ki ju v povprečju vsak teden obišče 3000 turistov. “Najbolj so veseli, ko jim brezplačno ponudimo promocijski in informativni material, ki ga drugod večinoma zaračunavajo,” pove. V mestu in občini, ki bolj ali manj živi od turizma, pa ni nič manj pomembna vloga Turistične skupnosti kot strateškega načrtovalca razvoja turizma. V tem je nekakšna desna roka občine.

“Vojna” party-turizmu in razgaljenim turistom

Gospod Novak, takoj po izvolitvi za župana ste začeli „vojno“, kot so jo imenovali mediji, proti party-turizmu. Toda tudi mladi, ki se zabavajo, prinašajo prihodek.

Novak: “Mesto Hvar ne želi biti prepoznavno kot party destinacija, ker to nismo in ne želimo biti, za to nimamo niti možnosti. Mladi, ki so prihajali sem, so pošiljali slike s svojih zabav na Hvaru prijateljem in sčasoma se je ustvaril vtis, da je Hvar destinacija zabav. Mladi so se in smo se na Hvaru vedno tudi zabavali, vendar se glas o tem ni širil po svetu. Samo v tem je razlika. Sicer je podobno kot pred 30 leti. Lokali v središču mesta se zapirajo ob dveh ponoči, kot pred 30 leti.”

Ni kot na Ibizi in še kje, kjer so odprti do jutra?

Novak: “Ne. V Hvaru se ob dveh glasba utihne. Mi točno vemo, katera cona je prva in katera druga, kjer so restavracije in lokali s krajšimi urniki in brez glasne glasbe … Vse to imamo pod nadzorom. Imamo tudi nočni klub, ki je odprt pozno v noč, nasproti mesta otoček Stipanska z lokali, ki delajo tudi ponoči, a vse to je del turizma. Da se profiliramo kot party destinacija, pa ne. Mi želimo graditi turizem na kulturni dediščini.”

Kaj pa festival elektronske glasbe Ultra v Splitu, ki v zadnjih letih za en dan gostuje tudi na Hvaru?

Novak: “Ultra je podpisala dogovor s hotelsko hišo, ne z mestom. Mi smo se odzvali, da se mora to urediti. To je najčistejša manifestacija, pride okoli 30 dodatnih policistov, ve se, kdaj se začne in kdaj konča, koliko ladij po Ultri odide in ni problemov. Dogaja se v enem objektu, hotelska hiša prevzame del stroškov za odpadke, očistimo rivo … Na Ultro pride od štiri do pet tisoč ljudi, ob njih pa tisoč do 1500, ki so naši gostje ves teden in gredo v Split na Ultro.”

Druga „vojna“, ki ste jo napovedali po nastopu mandata, je bila proti razgaljenim turistom: za sprehajanje po mestu v kopalkah ste predpisali do 600 evrov kazni, za popivanje po ulicah ali ležanje po tleh v pijanem stanju do 700 evrov … Koliko kazni ste že izrekli?

Novak: “Poglavitni učinek je, da so se informacije o zapreteni kazni razširile, doma in tudi v tujini, o tem je pisal celo New York Times, pa The Guardian. Nikoli nisem videl domačina sprehajati se po mestu brez majice. To je način življenja v tem mestu in to želimo dopovedati tudi vsem gostom. Seveda nekdo, ki je ves teden na barki, ko pride na rivo na kavo, pozabi, da je prišel na kopno. A ko ga opozorimo, razume. In ker nimamo veliko kadrov, smo temu namenili table. Tudi če kdo pije pivo na rivi, ga redarji ne kaznujejo. Če pa kdo leži pijan na tleh … Mi želimo le normalno obnašanje.”

Razovič: “Table na vhodih v mesto so izobraževalne, tista ob hvarski katedrali je bila največkrat deljena slika na družbenih omrežjih. Pobiranju kazni pa smo se do zdaj izogibali.”

Podoben ukrep je letos sprejel tudi Šibenik …

Novak: “Vsi delajo to z istim razlogom: narediti kraj prijeten za domačine in za turiste.”

Najboljše in najdražje je najprej razprodano

Ob teniškem turnirju v Umagu konec julija je vaš minister za turizem Gari Capelli dejal, da so namestitve s petimi in štirimi zvezdicami po vsej Hrvaški praktično polne, manj pa slabše in cenejše. In da Hrvaška zato vlaga več v namestitve višjega ranga. Se to dogaja tudi v Hvaru?

Novak: “Tudi. Hotelska hiša, ki je naslednica Sunčanega Hvara in je od leta 2006 v zasebni lasti, je investirala v prenovo hotelov Amfora, Adrijana, Riva in Pharos. To dela kontinuirano in načrtuje še nekaj obnov. Zdaj imajo 1700 postelj, s tem da enega objekta niso preuredili, ker so ga pustili za sezonske delavce. Letno imajo okrog 700 sezonskih delavcev.”

Turizem ima velike potrebe po sezonskih kadrih. Vaš tisk je pred dnevi pisal, da letos primanjkuje čistilk apartmajev in da so zato dražje. Kako rešujete sezonske potrebe po kadrih?

Razovič: “Po podatkih policije je trenutno prijavljenih v Hvaru 1749 sezonskih delavcev.”

Novak: “In še jih manjka. Omejeni smo z nastanitvenimi zmogljivostmi zanje. Ko restavracija odpre vrata 1. aprila in zapre 1. novembra in ima dvanajst delavcev, jim mora ponuditi nastanitev za sedem mesecev. Najemodajalec v sedmih mesecih ne zasluži dovolj. Da se najprej prodajo najdražje in najboljše namestitve, drži. Seveda so tudi cenejše namestitve. Njihovi lastniki niso pripravljeni vlagati in so na slabših lokacijah, vendar oddajajo sobe le 45 do 50 dni na leto.”

Se več vlaga v dvig kakovosti ali tudi v novogradnje?

Novak: “Je tudi nekaj novogradenj, a tu so tudi prostorski načrti, ki nekje dovoljujejo gradnje, drugod ne. Ne more vsak zgraditi hotela kjer koli. Prej je treba poskrbeti za infrastrukturo. Imamo prostorski načrt, ga tudi spreminjamo in dopolnjujemo vsake tri do pet let, gledamo, da ponudimo investitorjem, tudi za zaposlene, denimo.”

Daljšanje sezone

Celoletni ali vsaj desetmesečni turizem bi rešil tudi problem sezonskih delavcev. Toda kako podaljšati sezono?

Novak: “Naš cilj je, da bi mesto živelo s turizmom celo leto. To bi bilo idealno tudi z vidika sezonskih delavcev, ki pridejo sem samo za poletno sezono, potem pa gredo na Irsko (kar je zdaj popularno) in nimajo razloga, da se vrnejo. Če bi delali v Hvaru deset mesecev, kar je možno, zdaj pa ni (zdaj Hvar poleti poka po šivih, novembra in marca pa je vse prazno, ker je možno za 300 evrov leteti v Antalijo in drugam po svetu), bi ostajali. Seveda podpiramo, da gredo mladi po svetu, da vidijo, kako se dela in živi tam, a naj se potem vrnejo in to znanje uporabijo doma. Ni dobro, da vsi, od Barcelone in New Yorka do Hvara kupujemo suvenirje od istega Kitajca, samo da na enih piše Barcelona, na drugih Hvar. Spominki v Hvaru morajo biti hvarski. V preteklosti je imel Hvar pet odstotkov svetovne pridelave sivke. In čeprav jo imajo zdaj tudi Kitajci, je prav, da je na naših stojnicah hvarska sivka, hvarski med, vino, oljčno olje … Imamo nekoga, ki izdeluje več kot 50 izdelkov iz sivke.”

Toda s tem ne boste bistveno podaljšali sezone?

Novak: “Ne. Trudimo se osmisliti zimo. Vključiti možnosti, ki so na otoku. Teh je veliko. Imamo veliko kulturnih spomenikov, zgodovinske ostaline, dobre vinoteke … Kdo jih bo šel gledat danes, v tej vročini? Za ta namen imamo ciljne skupine v predsezoni in posezoni, ko se ve, da imajo kaj videti in doživeti. Ne nazadnje je več mednarodnih turističnih vodičev uvrstilo Hvar med deset najboljših destinacij na svetu. Mi to negujemo in cenimo. Smo morda edini otok na svetu, ki ima pet stvari pod zaščito Unesca: starograjsko polje, čipko iz agave, procesijo Za križem, klapsko pesem in sredozemsko hrano. Letos smo na Hvaru gostili posvet o sredozemski prehrani, tridnevni festival, na katerega so prišli chefi iz vsega sveta, restavracij z eno do tremi Mischelinovimi zvezdicami. Predstavili so svojo hrano in se učili, med drugim o kuhanju pod peko. Eden med njimi je šel v Split kupiti pet pek, da jih je odnesel v Marseille. Teh možnosti imamo veliko. A treba je imeti hotel, ki ima potrebno opremo, bazen za pozimi …”

Razović: “Hvarski turizem lahko razvijemo v štirih smereh. Prva je kulturni turizem: s trdnjavo Fortica, Arsenalom, trdnjavo Venerando in otokom Galešnikom. Drugi je športni turizem, letos smo v pred- in posezoni že drugič gostitelj priprav ene od treh najboljših kolesarskih ekip na svetu. V prihodnje bomo razvijali športni turizem in nove kolesarske poti po vsem otoku, ne samo v Hvaru. Tretji segment je zdravstveni turizem, četrti enogastronomski s sredozemsko prehrano in vrhunskimi hvarskimi vini - kar še posebej cenite Slovenci. Zato se nadejamo, da boste tudi v prihodnje naši pomembni gostje.”

Kaj pa ribe? V preteklosti ste menda prav s plavo ribo, ki ste jo soljeno prodajali daleč naokoli, “zgradili” mesto Hvar. Koliko rib in ribičev je sploh še?

Novak: “Ribe so. Veliko se ribiči z njimi ukvarjajo pozimi (imajo tudi ribogojnice), da jih lahko plasirajo poleti, ko jih ni dovolj za vse. Kdor se resno ukvarja z gostinstvom in ima restavracije, se potrudi, da ima dovolj rib, kupuje od Dubrovnika do Rovinja, da lahko zagotovi svežo ribo za goste. Ali se dogovori z enim ali dvema ribičema, da odkupi vse, kar ulovita.”

Gibanje za otoke

Za daljšanje sezone je problem tudi prihod na otok. Razmišljate morda o letališču, podobno kot ga imajo na sosednjem Braču?

Razović: “Ne. Imeli smo želje in načrte za gradnjo letališča, v Starem gradu je malo športno letališče, vendar zaradi lokacije, zaščitene z Unescom, širitev ni možna, ostale lokacije na otoku pa za letališče niso primerne. Tako da nam ostaja izboljšanje pomorske povezanosti z Bračem, ki načrtuje širitev letališča, in z letališčem v Splitu, ki ga že širijo.”

Novak: “Večino tega smo že realizirali s 14 katamaranskimi linijami. Naša cesta je morje, a mislim, da je teh 14 linij dovolj, le v pred- in posezono bi jih še lahko podaljšali.

Razović: “Z ladjarji se dogovarjamo tudi, da gostje, ki pridejo ob desetih zvečer v Split, lahko pridejo na otok. Za skupine že zdaj to ni problem, za individualne goste je težje oziroma dražje.”

Kaj pa cesta po otoku?

Novak: “Dobra polovica ceste do Sučuraja je obnovljena in širša, druga polovica še čaka. Se pa z vlado dogovarjamo, da bi na celini z avtoceste zgradila pet kilometrov predora do Drvenika. Vlada je projekt že odobrila, a gradnja bo verjetno še čakala, ker gre zdaj denar za most na Pelješac, največji projekt Hrvaške poleg avtocest.”

Razović: “26. oktobra bo sicer seja hrvaške vlade, posvečena izključno problematiki otokov, ki bo prav v Hvaru.”

Že nekaj časa se otoki povezujete v Gibanje otokov. Zakaj? Kateri problemi vas najbolj pestijo?

Novak: “Da se lahko razvijamo, potrebujemo bencinske črpalke, športna igrišča … in za to zemljišča, ki so v glavnem v lasti države. Za nas je pomembno, da ljudje ostanejo na otokih in da imajo kakovostno življenje. Drugi problem, ki ga mora rešiti država, je promet: ko proti sezoni turizem narašča in gredo vsi v Split, nihče ne more iz Dubrovnika do Splita v manj kot treh urah, za vstop v Split se čaka uro in več. Tretje je infrastruktura, kot je denimo trafo postaja v Hvaru, ki stane sedem do osem milijonov evrov, kar je več od letnega proračuna mesta Hvar.”

Koliko pa znaša proračun?

Novak: “Šest do sedem milijonov evrov.”

To je primerljivo oziroma nekoliko več kot v primerljivo z velikimi občinami pri nas. Spadate med bogatejše občine?

Novak: “Da, po standardu, proračunu, davkih in drugih merilih smo na lestvici od ena do osem na najvišjem mestu, zato imamo težave, ko se prijavljamo na različne sklade.”

Kako je z mladimi? Imajo dovolj primernih služb?

Novak: “Mladi so. Imajo delo od aprila do novembra, ko se dela 24 ur na dan. Vsa ta mladina pozimi nekam gre, vidi svet in si odpočije. Poleti zasluži dovolj, da si to lahko privošči. Tu za mlade ni problem, to ni Slavonija, kjer nimajo dela. Naši mladi se izselijo, ko odidejo na študij in tam srečajo partnerja, a na koncu ugotovijo, da je možno dobro živeti tudi na Hvaru, razen za neke posebne, večinoma visoko izobražene kadre, za katere tu ni dela.”

Razović: “Veliko strok je povezanih s turizmom. Ne samo natakarji in čistilke apartmajev, tudi medicinska stroka, inženirji novih tehnologij ….”

V Splitu v zadnjem času opozarjajo, da turizem ogroža njihovo prihodnost, ker turisti odžirajo sobe študentom. Imate na Hvaru podobne probleme, da hiše na najlepših lokacijah kupujejo bogatejši tujci in s tem dvigajo cene domačinom? Ali kar cele zalive, kot v Črni gori?

Novak: “To ni Črna gore, kjer je to lažje. Sicer pa kapitala ne moremo nadzirati ali ga preprečevati. Vsak lahko kupi hišo ali stanovanje v Kopru ali v Hvaru. Veliko tujcev je kupilo nepremičnine. Z zakonom pa je določeno, da ne moreš kupiti zaliva. Za zaliv lahko dobiš le koncesijo za določeno rabo, za določeno obdobje.”

Toda kako bodo domačini zdržali pritisk teh cen?

Novak: “Če živim v Hvaru in imam službo ali oddajam hišo in od tega lahko živim, zakaj bi jo prodal? Delamo na tem, da smo na turističnem zemljevidu in da nam to omogoča normalno življenje, kar pomeni, da ni potrebe, da bi prodajali.”

Razovič: “V mestu Hvar teh strahov ni, več nevarnosti za spremembe v lastniški strukturi je v ostalih delih Hvara.”

---