Na njenih prsih ...

2. avgust se od leta 2012 obeležuje kot svetovni dan dojenja. Ob tednu dojenja od 1. do 7. avgusta se v aktivnosti Svetovne zveze za podporo dojenju vključuje že več kot kot 150 držav, med njimi tudi Slovenija.

S pričujočim člankom želim poudariti pomen dojenja za normalen telesni in duševni razvoj otroka in zdravje mame, ker mislim, da je prezgodnje opuščanje dojenja velik problem današnjega časa. V članku navajam tudi podatke s področja zdravstva, zanimajo pa me seveda predvsem družbene razsežnosti tega problema.

Čas dojenja

V zahodni civilizaciji nastajajo v zadnjih stoletjih velike spremembe v načinu življenja, ki vplivajo tudi na krajšanje časa dojenja in upadanje števila rojstev, kar je že zaskrbljujoče. Sesalci smo na Zemlji vsaj kakšnih 145 milijonov let. V tem času so se razvile v posameznih živalskih vrstah različno dolge dobe dojenja, ki so se utrjevale milijone let.

Koprčan Aldo Černigoj (rojen leta 1935 na Predmeji) je profesor sociologije in filozofije. V zadnjih letih se posveča predvsem literarnemu delu. Napisal je tri leposlovne knjige - Večer pri Maticavih, Čas ob zori in Po dnevu noč, občasno pa priobča tudi članke z aktualno družboslovno vsebino.

Koliko časa je v evolucijski dobi trajalo dojenje pri človeški vrsti? Ameriška antropologinja Katherine Dettwyler ugotavlja, da mnogi primati odstavijo svoje mladiče, ko jim poženejo prvi stalni kočniki. Opice bonobo, ki so od vseh primatov človeku najbližje, dojijo do šestega leta. To je tudi naravna kontracepcija: v tem času se ne obrejajo. Pri človeku je ta doba (stalni kočniki) v starosti pet in pol do šest let. Tudi človekov imunski sistem dozori približno pri šestih letih. Sklepamo tedaj lahko, da je mamino mleko otroku skozi evolucijsko preteklost zagotavljalo imunost približno do te starosti. Antropološke raziskave kažejo, da se je praksa dojenja, krajšega od šest let, pri človeku začela uveljavljati z uporabo ognja. A je to odvisno tudi od načina prehranjevanja, dostopnosti kakovostne hrane in od kulturnih vplivov. Izrazito skrajševanje dobe dojenja na manj kot leto dni in hranjenje s kravjim ali umetnim mlekom je značilno le za zadnjih sto let - pa še to predvsem v razvitem svetu.

Pokazalo se je tudi, da se naravne potrebe otrok po dojenju skozi tisočletja niso dosti spremenile. Mladiči sesalcev, in tudi otroci, imajo močan sesalni nagon, hočejo biti pogosto dojeni: od osem do dvanajstkrat na dan. Zanimiva je primerjava časa dojenja pri različnih ljudstvih (vir: internet): Stari Egipt tri leta; Burma, Kenija in Bolivija v letih 1940-1950 od tri do pet let; Kitajska in Japonska v zgodnjem 20. stoletju od štiri do pet let. Inuitke (Eskimke) okoli leta 1950 dojijo od nekdaj najdlje - sedem let.

Ob svetovnem tednu dojenja bo jutri v številnih slovenskih mestih, tudi v Ajdovščini, Ankaranu in Postojni, potekal že peti festival Dojiva se. Festival je namenjen pomoči in informiranju nosečnic o pomenu dojenja in premagovanju težav z dojenjem, pa tudi drugih izzivih nosečnosti in starševstva.

V zvezi z rojevanjem in dojenjem je treba pomisliti še na nekaj. Naši predniki so v dolgih milijonih let v dobi nabiralništva živeli povprečno le kakšnih 28 let, ob prehodu na kmetijstvo in na stalno naselitev pred 10.000 leti pa še manj. To pomeni, da so ženske rojevale mlade in smo tedaj biološko naravnani na rojevanje v mladih letih. Danes pa ženske prvič rodijo, še posebno one, ki študirajo, večinoma po 30. letu. Eni podatki kažejo, da te bolj pogosto zbolijo za rakom na dojki.

Mamino mleko

Mamino mleko je popolna hrana za dojenčka. Vsebuje hranilne snovi v ravno pravem razmerju za otrokovo zdravje in rast. Otrokovo “prvo cepivo” je mlezivo (kolostrum). Je izredno bogato z beljakovinami in protitelesi. Mlezivo se postopoma spremeni v zrelo mamino mleko v približno desetih dneh po porodu. Mlezivo in kasneje mamino mleko spontano nastajata v primernih količinah, v ustrezni sestavi za človeško vrsto in primerni temperaturi za takojšnje uživanje. Pomembno je, da gre neposredno iz telesa v telo; ne sme priti v stik z zrakom in ne s svetlobo. (Ivan Soče: Mleko je za teličke).

Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporočata polno dojenje v prvi polovici prvega leta, nato pa ob gosti hrani še vsaj do starosti dveh let ali dlje, če sta mama in otrok za to.

Primerjava sestave mleka različnih sesalcev kaže, da so si sicer v osnovi precej podobne, se pa vrsta in količina sestavin in njihovo razmerje razlikuje od mleka do mleka. Za vsako mleko je značilna njegova biološka specifičnost. V človeškem mleku je več kot 200 sestavin, med drugim ustrezne količine maščob, sladkorjev, lahko prebavljivih beljakovin, vitaminov, mineralov in encimov.

Dojenje - naravna kontracepcija

Narava je poskrbela, da ženska v obdobju, ko doji, (praviloma) ne more ponovno zanositi in tako lahko zadosti otrokovim potrebam po pravi hrani. V času dojenja se namreč tvori hormon oksitocin, ki zmanjša možnost zanositve.

Ta način je v preteklosti seveda uravnaval rojstva samodejno, ne da bi ljudje o tem kaj vedeli. Ste že kdaj pomislili, zakaj je imela Marija Terezija, ena najbolj sposobnih in spoštovanih političark v zgodovini, z možem Francem I. Štefanom Lotarinškim kar 16 otrok? Kot visoka plemkinja seveda ni dojila, pač pa so to opravljale namesto nje številne dojilje.

Iz svojega prvotnega okolja se spominjam, da so imele kopico otrok, deset in več, ženske iz malo bolj premožnih družin, kjer je bila molzna živina in so začele kmalu hraniti dojenčke z živalskim mlekom. S prenehanjem dojenja pa ni bilo več naravne kontracepcije. Ženske iz siromašnih družin pa so dojile tja do tretjega, četrtega leta in imele manj otrok.

Pomen dojenja

Dobil sem veliko podatkov o boleznih, ki jih preprečuje dojenje. Med drugim lahko preberemo tudi v zgoraj omenjeni brošuri Uspešno dojenje za dobro zdravje matere in otrok: dojeni otroci so bolj zdravi; njihove ustne mišice in čeljusti se boljše razvijejo; imajo manj okužb dihal in prebavil; imajo manj vnetij srednjega ušesa; njihovi možgani, oči in imunski sistem se boljše razvijajo; nimajo toliko obremenjenih ledvic; imajo manj alergij; niso toliko podvrženi debelosti in sladkorni bolezni; so bolj umirjeni in zadovoljni; se čutijo bolj varne in sprejete ... V drugih virih sem dobil še druge podatke o prednosti dojenja za otroka: prek dojenja otrok dobiva mamina protitelesa, ki ga varujejo pred boleznimi, ki jih je ona že prebolela, na primer mumps, ošpice.

Za dojene otroke je tudi manjša nevarnost, da bi zboleli za meningitisom, otroškim diabetesom in otroško paralizo. Zmanjša se obolevnost za alergije prav tja do adolescence. Daljše dojenje pripomore k zmanjševanju kožnih obolenj in kroničnih bolezni, ki so lahko posledica preobčutljivosti na kravje mleko. To mleko, ki ga uživa dosti malčkov, je namreč problematično živilo današnjega časa: po enih podatkih vsebuje več kot 20 snovi, ki so za človeka potencialno alergene. Mamino mleko krepi otrokovo črevesje kot prvo linijo obrambe pred boleznimi in otroka dobro hidrira. S podaljšanjem dojenja prek prvega leta se pri otroku zmanjšuje tveganje za debelost, raka, astmo, bronhitis. Več dojenja pomeni boljši razvoj govora; zmanjšuje otroško obolevnost in umrljivost zaradi manj kroničnih bolezni; manjše je tveganje za Chronovo bolezen. Zmanjšuje se tudi tveganje za srčno-žilne bolezni in sladkorno bolezen v odrasli dobi.

Dojenje sprošča endorfine, blažilce bolečin, kar prispeva k sproščenosti in k dobremu počutju otroka. Že zgoraj sem omenil, da dojenje vpliva tudi na višji IQ pri otrocih, kar pripisujejo snovem v maminem mleku, ki so pomembne za razvoj možganov in živčnega sistema. Dojenje krepi povezavo med mamo in dojenčkom zaradi neposrednega očesnega stika in stika kože na kožo, kar prispeva k otrokovemu občutku varnosti in zaupanja. Ob odraščanju bo lažje navezoval stike z ljudmi in se razvil v samostojno in samozavestno osebnost.

Otroci odstavljanje občutijo kot hudo travmo, nemirno spijo in veliko jočejo. Zato je pomembno, da mama otroka tudi ob umetnem hranjenju ljubkuje. Danes smo priča vse več psihičnim težavam pri otrocih. Je morebiti odprtje ambulante za jokajoče otroke na Dunaju povezano s premalo dojenja? Morebiti je s tem povezana tudi zmerom večja agresivnost otrok in mladostnikov; pa poseganje po mamilih?

V že zgoraj omenjeni brošuri so navedene tudi prednosti dojenja za mame. Maternica se pod vplivom oksitocina, ki se sprošča takrat, ko otrok stimulira bradavice, intenzivneje krči. Sesanje spodbuja nastajanje mleka. Doječe ženske hitreje zgubijo telesno težo, so manj podvržene rakavim obolenjem na dojkah in rodilih. Ob dojenju mama lažje vzpostavi navezanost z otrokom.

Dojenje danes

Povprečna doba dojenja je pri človeku ocenjena na okoli štiri leta (po zgoraj navedenih antropoloških podatkih še dalj). Seveda se v zdajšnjem času tega ne more doseči; potreben je torej nekakšen kompromis z naravo. Kolikšen? Unicef in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporočata polno dojenje v prvi polovici prvega leta, nato pa ob gosti hrani še vsaj do starosti dveh let ali dlje, če sta mama in otrok za to. Društvo za podporo in pomoč dojenju LLL priporoča, da bi se dojenje nadaljevalo, dokler otrok te potrebe ne preraste naravno - pri večini med drugim in četrtim letom starosti.

V zahodni družbi je dolgo dojenje v zadnjem stoletju postalo manj pogosto in manj sprejemljivo zaradi spremenjenega načina življenja in drugačnega odnosa do materinstva. Tehnološki napredek nudi možnost izdelave umetnega mleka in otroške hrane. Po podatkih Unicefa iz leta 2014 je v svetovnem merilu izključno dojenih do šestega meseca približno 40 odstotkov otrok.

Kako je pri nas?

Veliko mam navadno ne more ali ne želi dojiti tako dolgo, kot bi to hotel otrok, in otroka aktivno odstavi. Porodniški dopust je dolgo povojno obdobje trajal le tri mesece. Ker so morale vzeti bodoče mame dopust že en mesec pred porodom, so dojile le kakšna dva meseca. Tako otroci še niso imeli vzpostavljenega imunskega sistema, pa so kar naprej zbolevali za angino in drugimi boleznimi. In zdravniki so jim predpisovali antibiotike. Mame so namreč morale čimprej v službo in ni bilo časa, da bi se bolezen sama unesla. Že nekaj let traja porodniški dopust pri nas eno leto (v veliko evropskih državah manj, v Rusiji, na primer, pa kar tri leta!). Koliko ga mame izkoristijo za dojenje?

Ženske danes iz različnih vzrokov prehitro opustijo dojenje. Pogosto so odločilni socialni, ekonomski in zdravstveni vzroki. Pogosto pa se za to odločijo, ker se bojijo, da bo dojenje pokvarilo obliko njihovih prsi. Mediji predstavljajo dojke kot seksualni simbol - simbol ženskosti, lepote in erotičnosti. Kar so sicer že po naravi.

Človek je namreč edini sesalec, pri katerem se razvijejo dojke že ob spolni zrelosti, ne pa komaj ob nosečnosti, kot je značilno za druge vrste sesalcev. Samo človek je tudi spolno aktiven skozi vse leto. Seveda pa so nedra po svoji naravni funkciji tudi dojke. Te pa se ob rojstvu otroka naenkrat spremenijo iz seksualnega simbola v prehrambeni organ, kar je lahko razlog za prezgodnje opuščanje dojenja.

Navedel bom nekaj podatkov o dolžini dojenja pri nas, ki sem jih dobil na internetu. Pred nekaj leti so v enem od zdravstvenih domov ugotovili, da do tretjega meseca že skoraj tretjino vseh dojenčkov hranijo izključno z mlečnimi nadomestki. Izsledki druge raziskave iz leta 2008, v katero je bilo vključenih nekaj manj kot 600 mam z dojenčki, kažejo, da je ob koncu prvega meseca polno dojenih več kot 80 odstotkov dojenčkov; ob koncu petega meseca 40 odstotkov, ob koncu šestega meseca pa le malo manj kot osem odstotkov.

Klopi za doječe mame

Raziskava HRAST, ki je bila v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opravljena leta 2009 in je zajela mame, ki so rodile v ljubljanski porodnišnici oktobra, je pokazala, da je v porodnišnici dojilo 99,4 odstotka mam, v tretjem mesecu jih je dojilo 78,4 odstotka - od teh izključno le 48,5 odstotka, v šestem mesecu pa 61,5 odstotka in od teh izključno le še 0,6 odstotka mam. Izsledki druge, pilotske raziskave HRAST za leti 2009 in 2010 pa kažejo, da se doba dojenja v Sloveniji vendarle podaljšuje. Povprečna dolžina dojenja (kakršnegakoli, ne zgolj izključnega) je bila takrat 10,2 meseca.

Velika večina mam, ki so dobro informirane in imajo za to možnost in doma ustrezno podporo, bo svoje otroke dojila čim dlje. Zdravstvena stroka se zaveda pomena dojenja in ozavešča bodoče mame o tem. Družba čim daljše dojenje spodbuja. V Ljubljani, na primer, so v Tivoliju postavili klopi za doječe mame. Seveda bo pa treba marsikaj še spremeniti, da bomo dosegli za otroka in mamo idealno stanje. Zato ni odveč ozaveščati o pomenu dojenja tudi širšo javnost in o tem pisati.

---