“Evropski moment imamo že s tem, da smo tu, kjer smo”

Konec leta 2020 bo znano, ali bo Novi Gorici uspela kandidatura za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Prijava je kompleksen in zahteven proces, ki terja veliko strokovnega dela, nagrada, so prepričani v upravi novogoriške občine, pa dovolj velika, da upravičuje trud. Ob snovanju vsebin, menijo v delovni skupini, je pomembno predvsem, da se v skupni razmislek vključi čim več posameznikov, skupin in organizacij.

Prva predstavitev pred dnevi je bila optimistični začetek projekta.  Foto: Leo Caharija
Prva predstavitev pred dnevi je bila optimistični začetek projekta.  Foto: Leo Caharija

Naziv Evropska prestolnica kulture v Evropski uniji podeljujejo od leta 1985. Do vključno leta 2004 so prestolnice izbirali soglasno na medvladni ravni, Evropska komisija pa je zagotovila sofinanciranje. Od leta 1999 pa EPK za vsako leto imenuje Svet EU na priporočilo Evropske komisije, ta pa upošteva poglede žirije, sestavljene iz sedmih uglednih neodvisnih izvedencev za področje kulture. Vsako leto sta v Evropi dve prestolnici v dveh državah. Razpored držav pa je znan vnaprej. Leta 2025 bosta tako prestolnici v Sloveniji in Nemčiji. Letos ta prestolnici kulture mesto Leeuwarden na severu Nizozemske in malteška prestolnica Valletta. Naši zahodni in južni sosedje bodo prestolnici gostili leta 2019 in 2020. V Italiji bo to Matera, na Hrvaškem Reka.

Prva slovenska evropska prestolnica kulture je bil Maribor leta 2012. Država, ki bo gostila prestolnico kulture, mora šest let pred tem izvesti natečaj za izbor mesta gostitelja. Neodvisna žirija domačih in evropskih strokovnjakov naredi ožji seznam kandidatov in na drugi stopnji izbere prestolnico na podlagi predlaganega programa kulturnih prireditev in dogodkov, ki naj bi izražal evropsko sporočilo, hkrati pa mora biti del dolgoročne vizije gospodarskega, kulturnega in družbenega razvoja kraja. Poleg Nove Gorice sta slovenski kandidatki za EPK 2025 še Lendava in Ljubljana. Čas, ko je mesto EPK, prinese seveda več dogodkov, živahnejši kulturni utrip in boljši obisk, pa še veliko več kot to.

“Res ugledni strokovnjaki so nam dali vedeti, da če ne naredimo kakšne velike napake, imamo zelo dobre možnosti. Zato, ker je ta naša zgodba tako zelo evropska.”

Ana Zavrtanik Ugrin

koordinatorica kandidature

EPK je projekt, ki spreminja življenje

“Prestolnice kulture so eden od najprestižnejših evropskih projektov, ker ima naziv dejansko moč spreminjati mesta. Predvsem je treba razumeti, da ne gre samo za kulturo in umetnost, ampak za celostni razvoj mesta in regije. Seveda si vsi želimo kulturnega turizma in to je eden od učinkov EPK, ampak cilj je v prvi vrsti spreminjati na boljše življenje domačinov,” poudarja vodja kandidature Nove Gorice Neda Rusjan Bric.

V delovni skupini, ki je začela z delom v lanskem letu, so poleg Bričeve še Peter Tomaž Dobrila, Zdravko Duša, Pavla Jarc, Miha Kosovel, Boštjan Potokar, Rene Rusjan in Mateja Zorn. Doslej so postavili okvire zgodbi, s katero bo Nova Gorica leta 2019 skušala prepričati žirijo. Kot so pojasnili in zapisali v predlog koncepta za kandidaturo, ki je objavljen na občinski spletni strani, so zastavili štiri stebre. Prvi je Nova Gorica - nova Evropa, v katerem želijo poudariti, da je Nova Gorica novo mesto, kar je zanimiva posebnost, pa tudi, da sožitje s sosednjo Gorico predstavlja vrednote strpnosti in sobivanja, ki si jih želimo za evropsko prihodnost. Steber Mesto - vrt raste iz dejstva, da je Nova Gorica zamišljena kot mesto v parku, pa tudi, da ima bogato in zanimivo okolico, ki prideluje kakovostno lokalno hrano. Steber Nova Govorica poudarja jezik v najširšem pomenu te besede, kot sistem sporazumevanja, ki je bistvena sestavina sožitja. “Ko bomo zbrani, kot smo nocoj, in bo vsak lahko govoril svoj jezik, drugi pa ga bo razumel brez potrebe po prevajanju, ne bo več veliko ovir za to, da resnično zaživimo skupaj,” je ponazorila Neda Rusjan Bric. Četrti izraz, Na prepihu, zajema bogato kulturno in zgodovinsko dediščino našega prostora. Ali kot pojasnjuje Rusjan Bričeva: “Tu je presečišče najmanj štirih kultur: slovenske, italijanske, germanske, furlanske, pa tudi judovske in drugih. To je bil razlog za vsa trenja, ki so se zgodila na naši zemlji, ampak danes je to lahko bogastvo, na katerem moramo graditi.”

Okrog teh vsebinskih niti se bodo torej spletali projekti, ki bodo gradniki vsebinskega programa EPK. Da jih bo lažje razvrščati in osmišljati, si je delovna skupina zamislila sedem vsebinskih sklopov. To so kultura bivanja, dediščina, umetnost, izobraževanje, dom in svet - povezave, poslovna priložnost in izziv ter infrastruktura.

Logika avtomobilske tablice

Naziv EPK vedno dobi mesto, ampak dejansko se v dogajanje neizogibno vključi celotna regija. Kot pojasnjuje vodja kandidature, delovna skupina razmišlja “nekako o prostoru, ki ima avtomobilsko tablico Go na obeh straneh meje.”

Specifika novogoriške kandidature je tesna navezava na Gorico. Pravico do naziva EPK je vsako leto vezana na določeno državo, zato uradna kandidatura obeh mest ni mogoča. A Gorica je bila prva, s katero je Nova Gorica sklenila dogovor o sodelovanju. Dogajanja v enem mestu si brez sodelovanja sosednjega ni mogoče predstavljati in tudi v Gorici so že oblikovali delovno skupino za EPK, vodi jo novinar Primorskega dnevnika Igor Devetak. Kot pravi Bričeva, je čezmejnost osrednja rdeča nit kandidature.

Že podpisan je tudi sporazum z enim od nemških kandidatov, obmejnim mestom Zittau. V nadaljevanju pa naj bi mestna občina sklenila partnerske dogovore z ostalimi lokalnimi skupnostmi v občini.

Kot je na prvi celostni javni predstavitvi v začetku tedna pojasnila podžupanja in koordinatorka kandidature Ana Zavrtanik Ugrin: “Javne razprave bodo še sledile, predstavitve po javnih zavodih, nevladnih organizacijah. Resnično želimo prodreti do vseh ljudi in poskrbeti, da bodo ta projekt vsi začutili vsi začutili za svojega.”

Pomemben del je javni poziv, ki je izšel te dni in je objavljen pod posebnim zavihkom na občinski spletni strani. Priložena sta mu dva obrazca, enostavnejši in kompleksnejši, preko katerih lahko posamezniki in ustanove pošljejo svoje zamisli, želje in predloge za projekte, ki bi jih radi vključili v EPK. Kot sta pojasnili Bričeva in Ugrinova, to ni razpis, temveč zbiranje predlogov, kar pomeni, da nima obveznih vsebin. Kdor koli lahko odda tudi nedodelano zamisel, vse predloge bodo pregledali in do konca leta nanje tudi odgovorili. Uveljavljeni ustvarjalci, institucije in nevladne organizacije pa lahko pošljejo tudi že dodelane programe. Če bodo vključeni v EPK, poudarja Rusjan Bričeva, to ne pomeni, da jim jih bodo ukradli: “Če bo projekt pristal v naboru, bomo predlagatelju pomagali iskati finančna sredstva za izvedbo, izpeljal pa ga bo sam.” Ampak koliko težko bo dobiti denar?

EPK ni bankomat

Že kandidatura za EPK prinese določene finančne ugodnosti, še več pridobitev naziva. Ampak to ne pomeni, da v evropske prestolnice kulture denar dežuje z neba.

“Leta 2019 ne bo šlo brez jasne namere novogoriškega občinskega sveta o povečanju sredstev za programe kulture, ker dejansko moramo že ob kandidaturi pokazati, da želimo podpirati kulturo. Nagrada, ki jo dobi mesto ob podelitvi naziva, znaša približno 1,5 milijona evrov,” pojasnjuje Zavrtanik Ugrinova. Načeloma EU za projekte EPK plača polovico, polovico naj bi prispevale lokalne skupnosti ali država. Pri čemer je mogoče denar pridobiti tudi na drugih evropskih in državnih razpisih, pravi Zavrtanik Ugrinova: “S tem, ko mesto kandidira, ima več možnosti za črpanje evropskih sredstev.”

Vse našteto pomeni, da EPK vsekakor prinaša bistveno več denarja za kulturne in razvojne projekte, a je iskanje finančnih virov kljub temu kompleksen proces. Kot se je izrazila Rusjan Bričeva: “Nihče ti ne da denarja in reče, da lahko z njim narediš, kar hočeš.”

Ne glede na to, kakšna odločitev bo padla leta 2020, ali bo torej EPK leta 2025 Nova Gorica, Lendava ali Ljubljana, bo že kandidatura v prihodnjem letu in pol Novi Gorici dala pomemben pospešek. “Že to, da se bomo dve leti ukvarjali s tem, kako živeti skupaj in kako izboljšati naše življenje, se mi zdi neprecenljivo,” na vprašanje, kakšne možnosti za uspeh ima Nova Gorica, odgovarja Neda Rusjan Bric. Ana Zavrtanik Ugrin pa je dodala: “Bili smo na konferenci v Nemčiji, kjer so se predstavljala vsa slovenska in nemška mesta, ki kandidirajo za naziv in odziv je bil zelo pozitiven. Res ugledni strokovnjaki so nam dali vedeti, da če ne naredimo kakšne velike napake, imamo zelo dobre možnosti. Zato, ker je ta naša zgodba tako zelo evropska.”

“Eden od pomembnih kriterijev kandidature je evropski moment. Predstavljajte si mesta, ki so sredi Nemčije. Kaj njim pomeni evropskost? Mi imamo evropski moment že s tem, da smo tu, kjer smo,” je Neda Rusjan Bric optimistično zaključila prvo predstavitev, s katero je v začetku tedna projekt Go!2025 prestopil v aktivno fazo.


Najbolj brano