Akrapovič: “Spremembe bi udarile tiste, ki so v življenju nekaj ustvarili”

Podjetnik njegovega kova mora ob vseh ostalih davkih plačati tudi kar velik osebni davek, “zdravstveno, psihično, pa še kako drugače. In ko prideš skozi vse kritične situacije, ti na koncu rečejo, daj mi pol,” pravi Igor Akrapovič, ki je v zadnjih tednih eden najbolj, če ne najbolj izpostavljen slovenski podjetnik. Ko je z odločitvijo o preselitvi kapitala v predvidljivejše poslovno okolje politiki dal signal, da je napovedana sprememba obdavčitve kapitalskih dobičkov škodljiva, je doživel linč in sprožil pravo vojno med (skrajno levo) politiko in delom javnosti ter zdravim delom gospodarstva.

Igor Akrapovič se je v sredo v Postojni udeležil gospodarskega 
foruma, ki ga je organizirala postojnska območna gospodarska 
zbornica. Foto: Veronika Rupnik Ženko
Igor Akrapovič se je v sredo v Postojni udeležil gospodarskega foruma, ki ga je organizirala postojnska območna gospodarska zbornica. Foto: Veronika Rupnik Ženko

Tudi zato je v zadnjem času do javnega nastopanja in medijev nekoliko zadržan, a se je na veliko zadovoljstvo postojnske območne gospodarske zbornice vseeno odzval vabilu na gospodarski forum, kjer mu je z zanimanjem prisluhnilo številno občinstvo.

Iz garaže v svet

Igor Akrapovič je začel dobesedno v garaži. “Začetki so bili kar skromni. Začel sem praktično sam v eni na pol podrti hiši, kjer je bila kamionska garaža. Na začetku sem pripravljal tekmovalne motocikle za tekmovalce iz Italije in Avstrije in zelo hitro videl, da ni kvalitetnih izpušnih sistemov, ki bi prinesli takšen rezultat, kot sem si ga želel,” se spominja. Srečno naključje je hotelo, da je leta 1995 nemški tekmovalec na svetovnem prvenstvu kot za šalo pometel s konkurenco s kawasakijem z Akrapovičevim izpušnim sistemom. Od takrat naprej je podjetje doživelo nesluten razvoj. Iz garaže je tudi po zaslugi številnih inovacij, vlaganj v tehnologijo in razvoj nastalo eno svetovno najbolj prepoznavnih slovenskih visokotehnoloških podjetij, ki sodeluje z vrhunskimi avtomobilističnimi in motociklističnimi podjetji po vsem svetu. V Sloveniji prodajo manj kot odstotek.

“Doktorant stane državo 150.000 evrov, potem pa ga dobesedno šenkamo, ker moramo tukaj njegovo plačo obremeniti do neskončnosti. Jaz tega ne razumem.”

Igor Akrapovič

S prav takšno strastjo in predanostjo, kot jo je in jo še vedno - tudi kot nekdanji dirkač - goji do avto moto športa, se je namreč lotil tudi posla. Njegova filozofija temeljni na perfekcionizmu. “Če izdelek ni perfekten, ne gre iz tovarne.” 125 svetovnih motociklističnih prvakov je svoje naslove doseglo z njegovimi izpušnimi sistemi.

“Izbrali so si napačno tarčo”

“Mladeniči” iz Levice, ki so ga - provokativno ali ne - med drugim označili za kapitalističnega izsiljevalca in davčnega utajevalca, ki bi ga bilo treba nacionalizirati, so si zato izbrali napačno tarčo, je ob robu foruma dejala Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije. Ali pa je, kot je nadaljevala, pravzaprav srečna okoliščina, da so si za tarčo izbrali prav njega, ki ima za seboj takšno zgodbo o uspehu. Sicer bi bile posledice lahko tudi drugačne. Tako pa je bil deležen zelo močne podpore, “ki je presenetila marsikoga tudi na politični strani”, od kjer sicer ustrezne reakcije ni bilo.

“Motociklizem je bil v bivši Jugi nezaželena kultura, bil je izraz svobode, ki ga takrat niso marali. Če si se peljal z motorjem, si bil že na nek način sovražnik.”

Napade je sprožila odločitev, da njegovo podjetje zaradi “negotovosti glede prihodnje davčne obravnave” izplača celoten zadržan dobiček, ki bi bil sicer namenjen za investicije in zaposlovanje, in ga preseli v predvidljivejše poslovno okolje.

Gre za napovedane davčne spremembe v koalicijski pogodbi, zlasti kar zadeva vključitev osebnih prihodkov iz rent in kapitala v osnovo za odmero dohodnine. Po trenutni ureditvi podjetnik plača 19 odstotkov davka na dohodek pravnih oseb, kot fizična oseba pa še 25-odstotni davek na dobiček. Po novem pa bi izplačani dobiček podjetniku šel v dohodninsko osnovo, kar bi ob 50-odstotni stopnji dohodnine pomenilo skoraj 60-odstotno skupno obdavčitev kapitalskih prihodkov v najvišjem razredu.

Prvi znaki krize že na vidiku

Akrapovič pravi, da od namere ne odstopa in da bo tako ukrepalo še mnogo podjetnikov. “Verjamem, da se bo razvojni cikel v Sloveniji drugo leto zmanjšal in posledice se bodo poznale v naslednjih letih. Moramo pa vedeti, da se kriza nezadržno približuje. Mi prve znake že vidimo. Ko začne nemška avtomobilska industrija padati, je to prvi znak krize, in trenutno pada in to krepko. In če se bo kriza razvila, potem bomo imeli dvojen problem,” je opozoril.

Slovensko gospodarstvo je bilo po njegovi oceni vedno zelo prilagodljivo, žilavo. “Imamo izjemne, sposobne posameznike, samo okolje mora dajati določeno varnost in pogled v prihodnost.” Zato je prav, da podjetniki vedo, kaj lahko pričakujejo na svoji poti, ne pa da se “bo nekdo tako ali drugače odločil o tistem, kar si celo življenje prislužil”. “Želel bi, da se politika jasno izjasni, v katero smer bo zadevo zapeljala in mi se bomo temu tako ali drugače prilagodili.”

V LMŠ so sicer že naredili korak nazaj. A “tolažilne” besede po mnenju Sonje Šmuc pomenijo tudi razgradnjo pravnega sistema, saj kažejo, da je nek tako visok dokument, kot je koalicijska pogodba, očitno le usmeritev, ki se je držiš ali pa tudi ne. “Po izkušnjah gospodarstva se bodo držali tistega, kar jim je všeč, ne pa tistega, kar bi si mi želeli, da se zgodi.”

Po Akrapovičevem mnenju je zapisano sicer nemogoče, saj bi bile spremembe retrogradne, škodljive in bi obremenile “tiste, ki so v življenju nekaj ustvarili”. Ne gre namreč le za izplačevanje dobička, temveč obdavčitev ne bi bila več cedularna tudi pri odtujitvi premoženja. “Nekomu, ki je podjetje ustvarjal 20, 30 let, bi na koncu, če bi se odločil, da ga proda, vzeli polovico,” opozarja. In dodaja, da če v svojem podjetju, ki mesečno približno polovico od ustvarjenega plača državi, ne bi ves čas investiral, tega danes ne bi bilo, na drugi strani pa bi bilo podjetje lahko popolnoma zadolženo, medtem ko bi sam že imel denar v žepu. “To so drastične spremembe, na katere je bilo treba odreagirati.”

Že v mladosti občutil pritiske

Njegovo uporništvo izhaja že iz mladostne strasti do motociklizma samega. “Motociklizem je bil v bivši Jugi nezaželena kultura, bil je izraz svobode, ki ga takrat niso marali. Če si se peljal z motorjem, si bil že na nek način sovražnik.” Pa tudi iz pritiskov, ki jih je že v mladosti čutil, ker je bil njegov oče obrtnik.

Njegova reakcija ima zato globlje, osebno ozadje. “Izhajam iz družine, ki se je dvakrat selila iz Slovenije.” Prvič je bil še otrok, drugega “eksodusa” pa se spominja kot zelo neprijetnega. “Mojemu očetu so šest mesecev prisluškovali in ga zasledovali, hoteli so mu naprtiti kazniva dejanja, ker se je uprl. Takrat so si domislili TOZD (Temeljna organizacija združenega dela), na to idejo pa moj oče ni želel pristati in zato se je preganjanje začelo.” Ko se je nakazovala osamosvojitev Slovenije, je prišel nazaj in odprl obrtno delavnico. “Res si nisem mislil, da se bo po 29 letih zopet začel pogrom, kot se je začel takrat.”

Denar je, a v napačnih žepih

Po drugi strani je spomnil, da je gospodarstvo lani v državni proračun prispevalo milijardo evrov. “Če bi naša država smotrno porabila ta denar, imamo pokrito vse, kar je potrebno, od zdravstva naprej. Če pa se v zdravstvu dela tako, kot se, potem pa imamo problem nekje drugje, ne v naših podjetnikih. Če so za neke žilne opornice, ki so dejansko stale 150, plačali 1200 evrov, potem nam ne manjka denarja, da bi plačali medicinske sestre, pač pa je denar v napačnih žepih. Urediti je treba razmere v vseh sistemih in podsistemih države.”

Zgrešenost sistema se po njegovem kaže še v nečem: “Bolj kot človeka nagradiš, manj na koncu dobi in potem mora več plačati še za vrtec in vse ostalo. To je popolnoma demotivacijsko.” Razbremenitev plač je zato nujna, toliko bolj, če bomo želeli mlade, ki so že šli v tujino, pritegniti nazaj. “Doktorant stane državo 150.000 evrov, potem pa ga dobesedno 'šenkamo', ker moramo tukaj njegovo plačo obremeniti do neskončnosti. Jaz tega ne razumem.” Nujno pa bi morali vzpostaviti tudi pravo ravnotežje v izobraževalnem sistemu, v katerem so bile tehnične fakultete dolga leta zanemarjene.

Kljub temu Akrapovič ohranja optimizem. Priložnosti za podjetniški uspeh je po njegovem tudi v Sloveniji še veliko, imamo sposobne in delovne ljudi in tudi odlično geostrateško lego. “A če se odločiš, da se boš podal v tako podjetniško zgodbo, kot mi, to pomeni, da šest, sedem, osem let ne boš počel nič drugega, potem pa ... če morda.”


Najbolj brano