Rimski mozaik bodo očistili v Ljubljani (foto)

V arheološkem parku Simonov zaliv, spomeniku državnega pomena, je zadnje dni živahno kot že dolgo ne. Na območju južnega dela nekdanje rimske vile, kjer je bil portik s stebriščem (vilo je povezoval z bližnjim pristaniščem), so dvigovali mozaike in jih nalagali na tovornjake. Jutri jih bodo odpeljali v Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in jih začeli obdelovati.

Odpri galerijo

IZOLA >Kar nekaj dela je bilo s pripravo mozaikov na prevoz v Ljubljano, kjer bodo ostali dva meseca do tri. Septembra ali oktobra pa jih bodo vrnili v arheološki park. Potem ko bodo tam postavili ustrezno zaščito, platneno streho z lesenimi stebri in jeklenimi zajlami, seveda.

“Ker se je na mozaikih sprijelo veliko trave in zemlje, bomo morali očistiti in obdelati vsak kamenček posebej. Zatem jih bomo zalili z apnenimi masami, kot so to počeli Rimljani,” je bil jasen Ljubiša Milič iz Restavratorskega centra. Ko smo ga vprašali, iz katerega kamna so mozaiki, pa nam je odgovoril skupaj z mladim restavratorjem iz Hrvaškega restavratorskega zavoda, doma z Reke. “Iz lokalnega apnenca in peščenjaka, ki so ga pripeljali od drugod.”

Zakaj teh mozaikov ne morejo restavrirati v parku, kjer so lani obdelali mozaike severnega dela nekdanje vile, je pojasnila vodja projekta Arheologija za vse Irena Lazar, tudi arheologinja in raziskovalka na Inštitutu za dediščino Sredozemlja Univerze na Primorskem ter dekanja Fakultete za humanistične študije. “Na južnem območju imamo več težav s podtalno vodo, opazne so tudi posledice oranja zemljišča.” Mozaike so pomagali spodkopati vdori sladke in slane vode. Teren bodo morali najprej zravnati in urediti drenažo.

Čeprav je stanovanjski del rimske vile obsegal 3000 kvadratnih metrov površin, so doslej odkrili le za 300 kvadratnih metrov mozaikov. Možno je torej, da se v Simonovem zalivu skriva še več teh drobnih, komaj kvadratni centimeter obsežnih kamenčkov, ki so jih klesali na roke. “Še za 200 kvadratnih metrov morda,” dopušča Lazarjeva.Prav zato je arheološki park Simonov zaliv v Istri najpomembnejše antično najdišče. Sprva odkriti mozaiki so iz časa rimskega cesarja Avgusta, so preprostejši in črno-beli, kasnejši, iz Tiberijevega obdobja, pa so v obliki rombov in bogatejši. Zanimivo je tudi, da so enega od črno-belih mozaikov že daljnega leta 1922 odnesli v Pokrajinski muzej Koper, ki so ga odprli enajst let pred tem.

Za ureditev arheološkega parka, s katerim si želijo vzpostaviti kulturni turizem, imajo na voljo 1,2 milijona evrov. Denar so dobili z Norveške, Islandije in Lihtenštajna. Pet odstotkov (60.000 evrov) morajo primakniti sami. Dveletni projekt pa bodo sklenili decembra.

MIRJANA CERIN

---