Ubogi Juncker

Pravi, da trpi, ker se Slovenija in Hrvaška “ne moreta uskladiti, kako ravnati z razsodbo”, ki jo je izreklo mednarodno arbitražno sodišče o njunem mejnem sporu. Ali obstajajo, g. Juncker, opcije glede ravnanja z odločitvami sodišč? Kolikor vem o pravni kulturi in vladavini prava, jih ni. Pri rednih sodiščih obstajajo pritožbene instance, a tudi tu se moraš s sodbo najprej seznaniti, nato se nanjo pritožiti, ad hoc arbitraže pa so dokončne, zlasti če je tako zapisano v pogodbi o njihovem ustanavljanju.

Jean-Claude Juncker

Torej, o čem naj se Slovenija in Hrvaška uskladita? O tem, ali naj se sodba spoštuje in izvede, ali o tem, da se jo odpihne? Morda o tem, da se jo izvede na pol?

Zresnite se, g. Juncker, vrnite dostojanstvo in verodostojnost funkciji, ki jo opravljate! Če že imate zaradi česa trpeti, je lahko samo to, da vso odgovornost, da spor še živi in vam povzroča bolečine, nosi vlada vašega prijatelja in strankarskega kolega Plenkovića. Sicer bodite jasni in povejte, kaj naj po vašem stori Slovenija, česar še ni? V čem je tudi ona enako kriva?

Kje pa ste, spoštovani predsednik republike, predsednik vlade, zunanji minister? Čemu se otepate zastaviti to vprašanje g. Junckerju in zahtevati odgovor? Edina, ki se je oglasila, upam da na plenumu in ne le v medijih, je ministrica za obrambo, Andreja Katič, ki je na varnostni konferenci v Münchnu zastopala našo državo.

“Glede na to, da je stališče Evropske komisije, da pridružitev ne bo šla naprej, če meje ne bodo urejene, neurejene pa so meje s Hrvaško, je dana velika prednost Hrvaški. To ni dobro in ni prav!”. Tako je dejala Katičeva, ki poudarja podporo Slovenije pridružitvi preostalih držav Zahodnega Balkana Uniji. Dodala je, da Juncker ni izhajal s pravega stališča, češ da so težave samo pri implementaciji. Težava je v tem, da Hrvaška ne spoštuje in ne priznava odločitve arbitražnega sodišča. Pravilno! Vprašati bi morala samo še Junckerja, v čem vidi tudi Slovenijo soodgovorno za tako stanje?

Glede podrejenosti balkanskih članic za EU v razmerju do Hrvaške, ko gre za reševanje mejnih sporov, naj se predsednik Evropske komisije zaveda, da v to Srbija, BiH in Črna Gora ne bodo pristale, še posebej, če jim bo odvzet tudi instrument arbitraže oziroma bo ta diskvalificiran in relativiziran, kot to Juncker počne v primeru Slovenije in Hrvaške.

Aurelio Juri, Koper


Pišite nam


Najbolj brano