Slovensko pomorstvo (ali “To be or not to be”)

Skrb vzbujajoča naslova v našem časopisju, kot sta “Slovensko pomorstvo pred prepadom” in “Slovenija zapira vrata ladjarjem”, sprožata misel, da v Sloveniji zaključujemo dosedanjo tradicijo pomorskega naroda. Ker je avtor prvega časopisnega članka tudi ladjar in obenem član nadzornega sveta Splošne plovbe, je verjeti, da je avtor poznavalec dogajanja v slovenskem pomorstvu in ni mogoče trditi, da je vsebina, ki jo izpostavlja, le frustracija posameznika. Kje so torej tista dejanja, ki razvoj slovenskega pomorstva zavirajo, namesto da bi ga pospeševala?

Najprej je treba vedeti, da pomorstvo ni ena sama dejavnost. Po nekaterih opravljenih raziskavah v Sloveniji spada v pomorsko dejavnost 15 različnih dejavnosti, od katerih je plovba z ladjo le ena od njih. Ostale pomorske dejavnosti so: industrijska izdelava ladijskih komponent, pomorsko izobraževanje, pomorsko agencijski posli, pristaniške dejavnosti, državno administrativne dejavnosti, pomorsko zdravstvo, pomorske klasifikacijske dejavnosti, pomorsko pravo, ladjarstvo itd.

Vsem zgoraj naštetim dejavnostim je skupni imenovalec pomorska usmeritev. To pa pomeni, da so vse pomorske dejavnosti do neke mere povezane in ne smejo in ne morejo biti popolnoma samostojne v svojem načrtovanju. Razvoj pomorstva je torej sorazmerni razvoj vseh dejavnosti, ki sestavljajo pomorstvo. Odsotnost ali pa podhranjenost katerekoli pomorske dejavnosti pomeni močan šum v razvoju celotnega pomorskega gospodarstva. In kakšna je situacija v Sloveniji ?

V Sloveniji imamo:

- morje;

- pomorsko izobraževanje;

- uveljavljeno morsko pristanišče;

- pomorsko upravo;

- državno pristaniško kontrolo;

- razpršene in nepovezane izdelovalce ladijskih komponent;

- resolucijo o pomorski usmeritvi RS;

- resolucijo o nacionalnem programu razvoja pomorstva RS, sprejete v državnem zboru.

V Sloveniji nimamo:

- svojih ladij, ki bi predstavljale vir poklicu slovenskega pomorščaka;

- ladjedelnice, kjer bi bili zaposleni ladjedelci;

- izobraževalne ustanove ladjedelcev;

- možnosti praktičnega usposabljanja bodočih pomorščakov;

- možnosti zaposlitve kadra, ki je končal pomorsko izobraževanje.

Večina pomorskih dejavnosti v Sloveniji deluje slabo povezano ali pa nepovezano. Posledično se pojavljajo s svojimi potrebami in zahtevami pred različnimi ministrstvi ločeno ter največkrat neuspešno. To pa seveda zmanjšuje njihovo prepoznavnost, žal pa tudi vodi k povečanju partikularnih rešitev, ki zdravemu razvoju vedno škodujejo. Takšen primer je pomorsko izobraževanje, od katerega se sicer pričakuje, da bo ohranjalo zavest o slovenski pomorski identiteti.

Splošna plovba je reševala v času svojega razcveta večino vprašanj tako glede zaposlovanja pomorščakov kot njihovega izobraževanja. Tega danes v tolikšni meri ni več, zato je treba poiskati druge vire tako financiranja izobraževalnih dejavnosti kot nudenja zaposlitvenih možnosti. Od osiromašenega šolstva tega ni mogoče pričakovati.

Najti je treba poti, ki bodo omogočile vzpostaviti konkurenčni ladijski vpisnik, ki bi nadomestil izpad Splošne plovbe. Poti, ki vodijo k takšnim rešitvam, niso nepoznane, ne moremo pa računati na to, da bo strokovni kader učiteljev in profesorjev zmogel delo, ki spada v delokrog državne administracije.

Pomorstvo v Sloveniji lahko postane posel, od katerega bi imel državni proračun znatni delež. To dokazujejo tudi države EU. Vendar pa Slovenija s svojo sedanjo davčno in delovno zakonodajo nima nobene možnosti pomorsko gospodarstvo razviti v tolikšni meri, da bi to bilo mogoče.

Dosedanji partikularni pristop do reševanja pomorstva v Sloveniji ne vodi k pozitivnemu rezultatu. Edina pot, ki lahko vodi v ekonomski razvoj pomorstva, je:

1. Postavitev dobro premišljenega cilja, ki zajema določitev tistih vej pomorstva, ki se bodo načrtno razvila.

2. Izdelati strategijo doseganja cilja.

Realizacijo ponovne oživitve pomorstva v Sloveniji je po mojem mogoče doseči le s projektnim načrtovanjem in vodenjem na nivoju vladne službe. Šele po realizaciji projekta je mogoče preiti na prosto upravljanje posameznih dejavnosti.

EDVARD ROŠKAR, Portorož, državni sekretar za pomorstvo v letih 1998-2001

---

---

---