Razpoke v nosilnih stebrih evrskega sistema
Pisma bralcev
19. 03. 2018, 12.16
, posodobljeno: 22. 11. 2018, 14.14
Sedanja predstavitev javnega dolga je zavajajoča, saj skriva namen ustrahovanja prebivalstva, češ vsak Slovenec je zadolžen za 15.610 evrov, treba je uvajati varčevalne ukrepe, sprovajati strukturalne reforme, upoštevati EU priporočila, grozi nam trojka ... Ne povedo pa, da “javni dolg” med drugim vključuje obseg denarja v obtoku (M1 = gotovina in bančne vloge na vpogled), kar pomeni, da ne more biti in ne bo nikoli izplačan. Je samo bilančna postavka, kjer imamo na aktivi zabeleženo maso denarja v obtoku, na pasivi pa “dolg”, ki bi ga morali imenovati emisija.
Slovenija je beležila javni dolg v višini 32.248 milijonov evrov. Obseg denarja v obtoku (M1) pa je znašal 18.081 milijonov evrov, kar je 56 odstotkov “javnega dolga”. Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) je dolžna vsaki državi članici evro območja zagotoviti ustrezen obseg likvidnostnih sredstev v obtoku; to je njena obvezna storitev. Na ta sredstva se ne smejo obračunavati obresti. Ker pa istovetijo likvidnostna sredstva v obtoku (M1) z dolgovi, si jemljejo pravico, da zahtevajo izplačilo obresti.
Za vsako gospodarstvo je ključnega pomena, da ima toliko denarja v obtoku, da podpira razvoj gospodarstva. Kot prispodobo lahko uporabljamo količino krvi v človeškem telesu, ki znaša pri enoletnem otroku približno tri litre, pri odraslem človeku pa se ta količina povzpne ne osem litrov. Torej, če je premalo likvidnostnih sredstev v obtoku, se zavira razvoj gospodarstva, kot bi zavirali zdravo rast človeka, tako kot če bi mu odvzeli nekaj litrov krvi.
Praviloma ustrezna likvidnostna sredstva v obtoku zagotavlja javna centralna banka suverene države. V primeru Slovenije in članic evro območja pa je po evropski pogodbi to dolžna zagotoviti ECB. Postopek zagotavljanja likvidnostnih sredstev praviloma poteka z licitacijo državnih obveznic posamezne države članice evro območja. Za odkup teh obveznic se prijavljajo različne banke, višino sredstev za odkup obveznic pa jim zagotavlja ECB, ki ta sredstva ustvarja iz čistega niča. Vidimo, da so v primeru evro območja med ECB in državami vrinjeni posredniki, to so banke. To pa ni slučajno. Še huje, z uveljavitvijo ESM (European Stability Mechanism), fiskalnega pravila in drugih urejevalnih instrumentov, si bodo morale države članice evro območja ta sredstva poiskati na zunanjih tržiščih in za njih plačevati obresti, višina katerih bo odvisna od bonitetne ocene.
V bodoče si v takih razmerah ne moremo veliko obetati, nasprotno, za večino državljanov lahko pričakujemo poslabšanje življenjskega standarda. Na nas je pravica in dolžnost, da poiščemo razpoke v nosilnih stebrih evrskega sistema.
Črt Tavš, Koper