Proti obubožanju perifernih držav članic EU
Pisma bralcev
26. 07. 2018, 16.53
, posodobljeno: 04. 07. 2019, 13.32
Ne, ne smejo. Ne morejo nadaljevati s trditvijo, da je vsak korak v smeri evropske integracije sam po sebi pozitiven. Ne! Če korak predstavlja napačno smer za delavce posameznih članic Evropske unije, je to negativen korak, ki se mu je treba izogniti.
Veliko nas je bilo prepričanih v pristnost evropskega projekta še preden je Slovenija vstopila v Evropsko unijo. Dojeti je treba, ali je to naše zaupanje v evropski projekt prineslo kakšne sadove. Menim, da ne, predvsem od določenega trenutka dalje. To je od sprejema Maastrichtske pogodbe leta 1992, ki je predstavljala velik in ambiciozen projekt, tudi z določeno politično vrednostjo, vendar je zrasel na neoliberalnih temeljih. S to realnostjo se moramo soočati. Naj ne bi bil neoliberalni projekt, ker so ga podprle levice po vsej Evropski uniji, in seveda ne zgolj levice. Nedvomno je neoliberalni projekt zaradi njegovih vsebin, zaradi tistega, kar je zapisano v Maastrichtski pogodbi.
V njej je zapisano, da centralne banke članic ne smejo financirati javnega dolga oziroma to prepoveduje. Cilj Evropske centralne banke je zgolj zagotavljati stabilnost cen. Ne vključuje drugega cilja, ki ga ima npr. ameriški FED, da se ohranja ustrezna stopnja zaposlenosti. Da je stabilnost cen edini cilj, ni zgolj detajl, ampak je razlog nezdružljivosti pogodbe z vrednotami ustav evropskih članic. Če se vztraja pri stabilnosti cen in je na primer 11-odstotna nezaposlenost sprejemljiva ali celo zaželena v takem institucionalnemu zarisu, je to istočasno v nasprotju z delovnimi in socialnimi pravicami, zapisanih v ustavah članic Evropske unije. Prisotna je še ena vsebinska posebnost, to je soglasno sprejemanje fiskalnih in socialnih politik na ravni EU. Če ni soglasja, se v notranji konkurenci med državami članicami uveljavlja socialni in fiskalni dumping. To omogoča neuravnoteženost trgovinskih bilanc članic EU. Nekatere izmed članic močno povečujejo izvoz v druge članice, ki povečujejo uvoz, kar omogoča prelivanje kapitala iz uvoznih članic v izvozne.
Skrajna posledica Maastrichtske pogodbe je obubožanje perifernih držav članic EU in njenih prebivalcev.
Črt Tavš, Koper