Problematičnost občinskih “medijev”

Komisija je zapisala, “da je tako stanje potrebno odpraviti iz več razlogov: gre za popolnoma netransparentno porabo javnega denarja, za veliko tveganje korupcije in zlorab javnega denarja za volilne kampanje, za zaviranje razvoja iniciativ za ustanavljanje novih profesionalnih neprofitnih medijev ...”

Kot eden najbolj izstopajočih primerov je bila omenjena koprska občina in njeni “mediji”. Številni občani Mestne občine Koper so konec lanskega leta vladi in pristojnim ministrstvom poslali Prispevek k akcijskemu načrtu strategije lokalne samouprave in v njem med drugim zapisali in argumentirali, zakaj je spletni portal ekoper.si in občinsko glasilo KP MOK najhujši primer zlorabe davkoplačevalskega denarja in manipulacije z javnostjo. Po zelo birokratskem in vzvišenem odgovoru iz Ministrstva za javno upravo je bil na pristojne naslove v začetku leta poslan še en dopis. Iz njega navajam: “Eden od izredno perečih in aktualnih problemov, zaradi katerega gradiva pošiljamo tudi Odboru za kulturo in Odboru za notranjo politiko, javno upravo in lokalno samoupravo Državnega zbora, je izdajanje občinskih 'medijev'. Rešitev tega problema namreč ni samo pri enem ministrstvu ali enem zakonu, ampak zahteva celovito in čim prejšnjo obravnavo. Da so občinska glasila mediji, je ena največjih anomalij slovenske ureditve, ki je ne pozna nobena demokratična družba.”

Društvo novinarjev Slovenije in sindikat novinarjev, Transparency International Slovenia, regijski časopisi in medijski strokovnjakinji so 7. marca letos poslali poziv ministrstvu za finance, javno upravo in kulturo, da nemudoma odpravijo nedovoljene in netransparentne prakse financiranja oziroma nedovoljeno državno pomoč, ki jo občine namenjajo občinskim “medijem” in uskladijo področno zakonodajo. “Ugotavljamo namreč, da gre za prakse finančnih pomoči 'medijem', ki nikakor niso v skladu s pravili podeljevanja državne pomoči, kot jih opredeljujeta Evropska komisija in Ministrstvo za finance. Občinski 'mediji' predstavljajo nelojalno konkurenco gospodarski panogi medijskega založništva in niso v javnem interesu, kot je zapisan v Zakonu o medijih (ZMed).”

In kakšni so odzivi odgovornih na omenjene, nikakor ne vse prošnje, pozive, prijave na to temo?

Eno leto po oddaji dokumenta Izhodišč medijske strategije te še ni. V zadnjih različicah pa tudi ni zaznati, da bi se Ministrstvo za kulturo želelo soočiti z reševanjem problema občinski 'mediji'. Inšpektorat za kulturo in medije v sestavi MK na področju medijev že dolgo ne deluje in tovrstni založniki, ki niso odvisni od svojih bralcev, lahko počnejo kar hočejo. Odgovorov oziroma aktivnosti pristojnih ministrov in predsednika vlade za odpravo navedenih anomalij pa za zdaj sploh ni zaznati.

Medtem pa koprska občina in njen nevro piar vsak dan bolj odločno izvajata svoje “poslanstvo”, ki je seveda daleč od tega, da bi za visoke zneske občinskega javnega denarja informirala 50.000 občanov o konkretnem delovanju subjektov (npr. 22 KS) lokalne samouprave v občini. Tarče napadov in celo sovražnega govora se izmenjujejo: sodnica, tožilka, notarka, predsednica sodišča, novinarka ...

Občinski “medij” Ekoper je v petek (12.5.) zelo dobro povzel, proti komu deluje koprski župan. Na Okrožno sodišče v Kopru, Okrožno državno tožilstvo v Kopru in na Policijsko postajo Koper so podali “javne anonimne ovadbe zoper kriminalno združbo”, ki že vrsto let deluje “zarotniško in konspirativno” zoper župana Popoviča. “Kriminalna združba sestoji iz najmanj enega kriminalista, ene tožilke, ene novinarke, ene sodnice, ene notarke, ene lekarnarke, ene tržne inšpektorice, ene predsednice sodišča, enega piarovca, enega strica iz tujine, enega morilca, enega pogrebnika vsaj enega podjetja, ene porotnice, enega izvedenca in ene časopisne hiše,” so zapisali na občini, objavili na ekoper.si in kot običajno povzeli na še drugem spletnem mediju v mreži občinskega financiranja. Prek družbenih omrežij pa se lahko ta “medij” oziroma njegove vsebine seveda še bolj širijo.

Z nedovoljeno državno pomočjo in našim denarjem nenehno smešijo, podcenjujejo in napadajo pravno državo ter njene institucije, posamezne državljane in funkcije. Občinske “medije” uporabljajo za rohnenje župana proti drugemu tiru in promocijo dveh (županovih?) civilnih iniciativ (Črni kal in Škofije), napadajo vse poteze vlade, če niso po godu županu. V več kot 20.000 koprskih gospodinjstev pošiljajo pamflet KP MOK proti beguncem in s podpisi občinskih uslužbencev pod peticijo proti njihovi nastanitvi, s čimer celo pomagajo ustvarjati vzdušje izrednih razmer in nestrpnosti. Sejejo strahovlado proti vsem, ki si upajo drugače razmišljati, kaj šele spregovoriti, jih napadajo in diskreditirajo, celo grozijo.

Drugo pristojno ministrstvo za javno upravo z opozorili na dogajanje in suspenz lokalne samouprave s tem opravi češ, da gre “za čar in tveganje lokalne demokracije”.

Volilne kampanje so se na vseh ravneh že začele, tudi za lokalne volitve, ki so šele čez več kot leto dni. Bomo do takrat priča molku pristojnih in obračanje hrbta problemom, za katere pred volitvami morda ne bi bilo vsem všečno iskanje rešitev? Ali je bil nov minister za kulturo postavljen zato, da “vse tiho je bilo”? Je lani sprejeta strategija lokalne samouprave samo še en kos papirja brez vrednosti in realizacije, ki participacijo državljanov visoko postavlja, sicer pa jo na terenu pušča v blatu? Si bodo zaradi svojih dopuščenih moči in avtonomij, koprski župan in koprski rektor lahko privoščili vse, kar jim srce in interes poželi? Ministrica bo vzdihovala, da saj sodba o mobingu in seksističnem obnašanju še ni pravnomočna, minister za pravosodje bo morda napovedal udarec po mizi, drugi bodo imeli “važnejše” opravke.

Je to politika etiki in pravičnosti zavezane vlade? Je to boj proti korupciji in mafiji? Je to pravna in demokratična država enakopravnih državljanov? In - ali se bo kdo končno zbudil in odzval?

BARBARA VERDNIK, Škofije


Pišite nam


Najbolj brano