Ne pozabite na Koprčane

Koprčani smo bili priča dolgoletnemu samovoljnemu vodenju Mestne občine Koper. Zato pišem na pobudo nekaterih prebivalcev Krajevne skupnosti Koper - center. Nujno se nam namreč zdi opozoriti na dogajanja, ki ne pripomorejo k ustrezni kvaliteti bivanja prebivalcev mestnega jedra.

Odločevalci so v preteklosti ustvarjali okolje v nasprotju s potrebami in željami prebivalcev, ker le-ti večinoma niso živeli v mestnem jedru, tudi niso mogli začutiti težav in utripa življenja v mestnem središču.

Upamo si trditi, da je podoba historičnega mesta iz 15. in 16. stoletja uničena! S tem mislimo na velike večnadstropne zgradbe tik ob historičnem mestnem jedru, ki se še dalje gradijo, na visoke palme, ki ne sodijo v ta prostor, stare hiše, ki se obnavljajo brez spoštovanja smernic Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine.

Nekdaj živahna Kidričeva ulica je v sedanji podobi nam vsem v posmeh, predvsem pa bi se morali zamisliti nad razpadajočo palačo Totto ex Gavardo (v katero smo vozili svoje otroke v vrtec) in hišo “A Gheffo” s poslikano fasado in sedaj že dolgo podprto s koli. Menda so te palače že vrsto let v privatni lasti in Mestna občina Koper lastnikom dopušča, da jim ni treba skrbeti za ohranitev kulturne dediščine. Seveda pa je v mestnem jedru še mnogo zgradb (palač) historičnega pomena, ki nezadržno propadajo. Ali ne bi v bodočnosti kazalo več pozornosti nameniti postopni obnovi naše kulturne dediščine, ki je nepovratno bogastvo mesta Koper?

Mestno jedro je praktično opustelo, “živijo” le še kavarne, bifeji in “kafiči” ter trgovine Mercator, ki omogočajo nakup osnovnih živil. Po vse druge, tudi nujne stvari, morajo ljudje v nakupovalna središča, kar je za starejše že problematično. Zaradi zgoraj navedenega se sprašujemo, ali je potreben še velik nakupovalni center na območju bivšega Serminga, kot ga predvideva občinski podrobni načrt?

Mestno jedro je izgubilo šolo proti volji prebivalstva mestnega jedra!

Kavarna Loggia je izgubila sijaj prestižne stare kavarne, verjetno zaradi neustreznih najemnikov. Kot se marsikdo še spominja, je bila dolgo zaprta in smo morali protestirati, da je spet služila svojemu namenu.

Ne vem, od kod prepričanje oblasti, da se prebivalci strinjamo s podaljšanjem prvega pomola? Ne strinjamo se! Prisilili so nas v to! Že sedaj živimo s pristaniščem, se soočamo z neprekinjenim hrupom, onesnaženim zrakom in z dragoceno morsko obalo, ki se spreminja v luko za tovorni promet.

Želimo ohraniti edino mestno kopališče, ki je zlahka dosegljivo starejšim občanom ter družinam z majhnimi otroki. Sicer pa so nam mestno kopališče pričeli jemati že davno, saj so ga pozidali s profitnimi “kafiči” - brez naše privolitve! Prostor za kopalce se je občutno zmanjšal. Kje je bilo pri teh posegih upoštevano splošno dobro. Kljub izgradnji novega bazena v kompleksu Solis, moramo otroke voziti v portoroške bazene, ker nov bazen ni primeren za učenje plavanja.

Občinska uprava, tak je naš vtis, načrtuje in deluje v korist t.i. množičnega turizma in “gostilniškega” turizma. Z “gostilniškim” turizmom mislimo na prireditve, kot so npr. Rumena noč, ki trajajo neprekinjeno več dni in noči. Tako smo prebivalci prisiljeni prenašati prekomeren hrup, omejitev prostora, zapore cest in parkirišč, prekomerno osvetlitev itd. Največjo vizualno degradacijo pa predstavlja luna park, ki je po več tednov umeščen ob tržnici, kar je skrajno neprimerno za to vstopno točko v mesto. Zlasti nevzdržno je vse to v poletnih mesecih.

Nujno bi bilo zmanjšati število nekvalitetnih množičnih prireditev!

Sprašujemo se o izkupičku, ki ga prinaša množični turizem, upoštevaje tudi prihode potniških ladij in o vplivih na okolje? Morda dolgoročno onesnaževanje tako morja kot obale presega dobičke?

Po našem mnenju Koper z že preoblikovano obalo ni primeren za razvoj množičnega turizma!

Potencial razvoja je vsekakor kulturna dediščina, ki ni primerno ovrednotena in kot skupnost z njo slabo ravnamo. S tem pa vplivamo na razvoj in kulturni nivo življenja v mestu.

Občani doživljamo, da se Koper spreminja v mesto, prenasičeno z zgradbami vseh stilov, neavtohtonimi posaditvami, motečimi reklamnimi panoji in led zasloni ter drugimi neprimernimi postavitvami za ta prostor.

Predlagamo, da se pri odločanju o projektih, ki se nanašajo na center in bližnjo okolico samega mesta, preuči vidik razpoložljivega prostora, dolgoročnega vpliva na okolje in predvsem upošteva tudi vplive na kvaliteto bivanja prebivalcev.

Pri načrtovanju razvoja mestnega jedra bi se morali odgovorni zavedati, da tudi prebivalci mesta soustvarjamo mestni utrip. In morda je čas, da se razvoj mestnega jedra usmeri predvsem v dvig bivanjskega standarda starega mestnega jedra, družbenih in kulturnih vsebin, ki lahko dopolnjujejo poletni utrip mesta, po vzoru kakovostnih poletnih festivalov.

Nataša Kodrič, Koper


Pišite nam


Najbolj brano