Komunalna infrastruktura, ne rožice in parki

O prostorskih načrtih za območja “Ob belokriški”, “Med vrtovi” in “Park cvetja” so se razpisali tiskani mediji in tudi RTVS nam je v Dnevniku prikazala pravljično lepe slike, ki naj bi krasile Portorož. Na območju od nekdanjega “Cvetja do Belega križa” bi po teh načrtih gradili 53 novih zasebnih hiš. Ta prostor je bil doslej zapostavljen in njegovi veliki prostorski potenciali so bili neizkoriščeni.

S temi izhodišči prostorskih načrtov se je mogoče strinjati. Ne bo odveč, če se ob tem ozremo nekoliko v zgodovino turističnega razvoja občine, s katerim se radi pohvalimo. V 70. letih prejšnjega stoletja, ko je bil predsednik slovenske vlade Stane Kavčič, piranska županja pa Jolanda Kos, je bila Občina Piran po produktu na prebivalca v slovenskem vrhu, takoj za Ljubljano center. V občini smo tedaj imeli po 5000 ležišč v hotelih, počitniških domovih in zasebnih sobah, oziroma 15.000 skupno. Turistična ležišča pri zasebnikih so vsaj prepolovljena. Počitniških domov ni več, imamo pa vikendaše, ki bodo najbrž večinski investitorji načrtovanih novogradenj. Ti stanovanja koristijo denimo en mesec v letu. Novih hotelov nismo v gradili. Nekateri, kot na primer “Istra” so se spremenili v stanovanjske objekte, nekatere že ostarele smo namesto obnove porušili ali spremenili v apartmajske objekte v zasebni lasti. Upati smemo, da bo vsaj na območju nekdanje “Virginije” končno le zrasel nov hotelski objekt.

Predloženi prostorski načrti vlivajo upanje, da se bomo v turističnem razvoju občine z velikimi potenciali le pomaknili nekoliko naprej. Izkušnje iz preteklih desetletij pa nas svarijo, da moramo biti pri tem zelo zadržani. V uradnem občinskem glasilu “Solni cvet” so v letu 2013 javnost seznanili z velikimi načrti za prostorsko ureditev središča Lucije na neizkoriščenih delih v zaledju portoroške marine ob sodelovanju Marine in občine. Na teh območjih naj bi med drugim gradili zdravstveni dom, tržnico, knjižnico, obširen javni park in številna parkirišča, ki jih v turistični občini tako zelo primanjkuje. Kaj je iz tega grobega posega zasebnega kapitala naobmočja javnega interesa nastalo, je javnosti dobro znano. Lucija se je kot največje naselje v občini, ob prometno izoliranem Piranu, spremenila v občinsko središče in že ima zaradi tega velike probleme. Na območjih južno od belokriške antene smo že več kot pred desetletjem na najelitnejši lokaciji prodali parcele za “Sončne vile”. Tam je še vedno opuščena goščava s suhim vejevjem in z nevarnostjo požarov v sušnih obdobjih. Od tam je ob novem letu preko zajezenega vodnega naliva sredi noči nepričakovano pridrvela velika količina vode, ki je ogrožala mojo stanovanjsko hišo v ulici Pod anteno 24. Občina Piran je podlegla pritisku gradbenih lobijev in podprla gradnjo predora iz Jagodja v Lucijo z nadaljevanjem gradnje tranzitne ceste preko Sečovelj v hrvaško Istro.

Opustila pa je načrte za gradnjo predora pod Baredi v dolino Dragonje, ki bi prometno reko v in iz hrvaške Istre speljal mimo občine Piran. Če se bo to uresničilo, bo promet iz Pirana proti Izoli in Kopru ponovno tekel skozi središče Portoroža. Kako naj ob vsem tem ob izteku mandata sedanji občinski oblasti verjamemo velikim, z rožicami in parki okrašenimi načrti. Bolj kot parki z zelenicami in rožicami mora tak načrt imeti poudarek na komunalni infrastrukturi in zagotovljenih financah za izgradnjo.

JAKOB ČEMAŽAR,

Portorož

---

---

---