Kdo bo delal za bodoče upokojence?

Pod tem naslovom Leon Klemše, v PN dne 31.5. 2019, analizira resen problem za upokojence in celotno slovensko družbo, ki je bolj ali manj podoben kot v drugih evropskih družbah, ki se hitro starajo. Klemšetove komentarje cenim, ker podaja tudi predloge rešitev in ne le kritike. Tokrat predlaga, da naj zaposleni delajo čim dlje in naj bolj malo računajo na zasluženo pokojnino.

Delno ima prav, vendar bi od Klemšeta pričakoval tudi, da bi slovensko vlado pozval k reformam za sanacijo vsakoletnega primanjkljaja pokojninske blagajne, ki se je vsi slovenski politiki izogibajo že veliko let.

Za izhodišče pokojninske reforme moramo postaviti postulat, da država od plačila za osebno delo (osebni dohodek) ne pobira nobenih davkov, oziroma dohodnine od plač. Tako se lahko povečajo prispevki za pokojninsko in zdravstveno blagajno ter ukine plačilo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Država nima nobene pravice obdavčevati plače (dohodnina), saj zaposleni svojo plačo potrošijo za nakup dobrin in storitev in pri tem plačajo davek v obliki DDV. Država nima pravice, da kot pijavka pobere delavcu denar od plače (dohodnino) in mu istočasno sporoča, da je obvezen prispevek za pokojnino od plače premajhen.

Ukinitev dohodnine in povečanje prispevka za pokojninsko in zdravstveno blagajno je neizogibna rešitev, ki se ji vse vlade že leta izogibajo. Kajti resnično vprašanje bi se potem glasilo: kje naj država dobi denar za svoje neracionalno delovanje? Spopad za višje davke med razkošno državo in pohlepnim kapitalom bi postal neizogiben. Ali naj se država racionalizira ali naj se povečajo davki kapitalistom? Trenutno velja zavezništvo med državo in kapitalisti, da se ožemajo plače zaposlenih in uničuje njihova prihodnost na jesen življenja.

Moj predlog bom ponazoril na primeru zaposlenega, ki prejema danes neto plačo 1000 evrov in nima nobenih dodatkov na delovno dobo ter olajšav za vzdrževane člane. Njegova bruto plača je 1500 evrov, strošek delodajalca za to plačo pa je v resnici 1740 evrov (bruto-bruto plača). Od tega zneska gre v pokojninsko blagajno 370 evrov, v zdravstveno 200 evrov in za dohodnino v proračun države 170 evrov; skupaj 740 evrov. Če država ukine dohodnino in poveča mesečni prispevek od plač za pokojnine na 500 evrov ter prispevek za zdravstvo na 240 evrov, bo zaposleni prejemal enako kot doslej 1000 evrov neto mesečno, vendar bo njegova jesen življenja obetavnejša. Dodam naj še, da bi moralo vse državno premoženje v podjetjih končati v pokojninski blagajni in ne v proračunu države. Kdo pa je to premoženje ustvaril, če ne bivši zaposleni, sedanji upokojenci. Potem nastane pravo vprašanje, kako naj politiki zategnejo pas razkošni državi in ne zaposlenim ter upokojencem, ki so vso novo vrednost v resnici ustvarili.

Pokojninski sklad se mora s prispevki od plač iz leta v leto povečevati in tako vlivati zaupanje mladim, da je tudi njim zagotovljena dostojna pokojnina v Sloveniji. Sedaj vse mlade strokovnjake naši politiki dobesedno preganjamo na delo v tujino s sporočanjem, da v Sloveniji ne bodo videli pokojnine, dostojne njihovim plačanim prispevkom v celotni delovni dobi.

Boris Nemec, Šempeter pri Gorici


Pišite nam


Najbolj brano