Istra ima vodo

Pozornost javnosti je usmerjena na dodatni vodni vir izven slovenske Istre, vse druge alternative pa se nekako izgubljajo, skupaj z védenjem, da moramo z vodo, tudi v luči podnebnih sprememb, drugače ravnati. Radi bi ponudili informacije oziroma razmišljanja o nekaterih vodnih potencialih, ki bi jih kazalo uporabiti.

Zajezitev reke Reke

Projekt je že obstajal v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in je tudi sledljiv iz še razpoložljive dokumentacije. Spodmol vasi Sočerga je hkrati razvodje med Rižano in Mirno. V delu ozemlja do meje s Hrvaško, domačini ga imenujejo tudi Dolenjščina, se zbirajo predvsem padavinske vode z obsežne Pregarske planote (Pregarski potok) in seveda dela terena pod Sočergo (Reka s pritoki in meteornimi vodami). Sklicujemo se na projekt, ki je predvideval, da bi z jezom na reki Reki pod vasjo Pisari ustvarili znatno akumulacijo padavinske vode in jo po načelu natege/prostega pada dovajali v rižanski vodni vir. Nekateri vedo povedati, da so zamisel o izrabi milijonov litrov vode z zajezitvijo Reke tehtali že Italijani v času pred drugo svetovno vojno.

Istra ima vodo, toda ne takrat, ko jo potrebuje. Obrežje potoka Reke je na omenjenem mestu skalovito in s kanjonskimi značilnosti, tako da bi hribina zmogla prenesti težo pregrade tja do višine 25-30 metrov in to na terenu, ki se ga danes ne izkorišča v nobene namene. Lokalna polucija gorvodnih zaselkov Olika in Pisari pa je obvladljiva.

Vodni vir Bračane

Izdaten vodni vir na slovenskem delu mejnega naselja Mlini napaja potok Bračana. Predstavlja iztek podzemne vodne akumulacije iz celotne movraške vale, ki je po obsegu podobna Lukinski vali, od koder se napaja rižanski vodni vir. Hidrotehnične rešitve za vključitev v sistem rižanskega vodovoda so preproste in terjajo nizke naložbe, saj je slednji dosegljiv na kilometrski razdalji do mejnega prehoda Sočerga. Ob tem pa vasice Dolenjščine v krajevni skupnosti Gračišče edine nimajo zagotovljene tekoče pitne vode.

Lokalni vodni viri na flišni Istri

Menimo, da bi moral Rižanski vodovod prevetriti odnos do lokalnih vodnih virov, tako v delu, ki ga komercialno pokriva z vodovodom, kot tudi povsod, kjer še danes obstajajo izviri pitne vode v naravi, za katere nihče ne skrbi. Ti vodni viri so še do druge svetovne vojne in naprej preživljali vsaj trikrat večjo populacijo podeželja skupaj z govedom in drobnico.

Gornje izzive je mogoče utemeljiti tudi ekonomsko, čeprav bi morala lokalna skupnost, ustanoviteljica družbe za oskrbo s pitno vodo, zasledovati še druge, širše in razvojno naravnane interese lokalne skupnosti, ki morajo upoštevati tudi podnebne spremembe.

Vinko Zupančič, Zavod Traven


Pišite nam


Najbolj brano