Dolgi prsti v Lukini marmeladi

Samo delavcem nikar! To je reklo vladavine kapitala. Nikar ne zapravljati na delavcih, kar pomeni: ne prikazovati velikega stroška dela! To z eno potezo zlahka dosežeš, če daš delavce iz podjetja in jih potem po potrebi najameš ter to prikažeš kot neki drugi strošek. Hkrati se pa z njimi ne ubadaš. Sprenevedaš se, čeprav veš, da je v tem strošku malo plačila delavcem in veliko balasta. Balastu se delež veča, delavci delajo za vedno večjo mizerijo. Te mojstrovine si ni omislila sedanja uprava Luke, niti prejšnja, niti predprejšnja ... Omislila si jo je najbolj opevano najboljša. V duhu časa, pač. Normalno, da je to sramotno. Ne zaradi sramote, ne, zaradi zakona je zdaj treba delavce preseliti nazaj v Luko, toda z njihovimi mizernimi plačami. Strošek dela še vedno ne sme biti visok! “Lastniki” si hočejo tako povečati dobiček. Pravzaprav: ne dobiček, ker bi si ga morali sorazmerno deliti tudi z ostalimi malimi lastniki (delničarji). “Lastniki” hočejo imeti dovolj maneverskega prostora, da z dolgimi prsti zajemajo iz Lukine marmelade, še preden pride do izračuna dobička.

Kje se kažejo dolgoprsteži? Plačujejo si lahko najdražjega nadzornika z drugega konca sveta; plačujejo študije, ki si jih sami ne znajo izdelati in jih niti ne razumejo, reklamirajo svoj Zakon o drugem tiru, ki je v korist samo dolgoprstežem in Zakonu, ne pa drugemu tiru, Luki in prebivalcem, obsipavajo koprski nogometni cirkus z denarjem, ki bi bil bolje porabljen pri drugih poštenih domačih dejavnostih. Še bi lahko naštevali dejavnosti, ki si jih dolgoprsti lastniki privoščijo, to so zgolj zadnji podvigi.

Dolgoprsteži imajo dovolj denarja za svoje poteze. Z lahkoto ga zapravljajo, saj to ni njihov denar, je naš. Dolgoprsteži se v vsem podpirajo, obračajo besede in plešejo rokenrol na zase uglašeno muziko. Muzika je tako glasna, da zunanjega sveta ne slišijo, za njih ga torej ni. Toda večinski zunanji svet ve; sliši in vidi gole plesalce, čeprav se ovijajo v raznobarvne zastave. Vrtijo se v zlati spirali, ki pa je prozorna.

Škoda, da niti nekateri mali delničarji ne vidijo prozornih lažnivih cesarjev, kradljivih vranov in galeba.

Kljub trenutno “zadrti, nekomunikativni upravi, ki dela slabo”, se ta dokazuje s (pre?)dobrimi rezultati. Kako je to mogoče? Verjetno ni dopustila dolgoprstežem, da pred dobičkom zajemajo iz marmelade. Vrani in galeb zato iščejo krivdnih “90 centov” (primer Arriva!), da bodo upravo zamenjali. Kajti: uprava mora biti ubogljiva in porozna, da bo dolgoprstežem obilno sladila marmelado skozi celo leto. In: sladka medletna marmelada ter denarne koristi niso edine ugodnosti, ki jih vrani in galeb kljuvajo v Luki.

Za razliko pa je malim delničarjem mar za Luko, da bo še dolgo dobra do delavcev in okolja. Koristi iz delnic so jim na stranskem (drugem) tiru.

In še predlog medijem: raje kot na goljufive besede, usmerite pozornost na dolge prste lastnikov, nadzornikov in uprav.

NADJA BAŽEC, Sv. Peter


Pišite nam


Najbolj brano